Kako v miru preživeti zadnje dni počitnic?
Vprašanje bralcev:
Že nekaj let so počitnice za našo družino zelo naporne. Otroci se med seboj pogosto prepirajo. Letos najpogosteje prepir sproži naš drugorojenec, ki je star 10 let. Če ni po njegovo, noče sodelovati, trmari, skoraj nič mu ni prav. Ne pomagajo niti kazni niti pregovarjanje. Prosiva za nasvet.
Odgovarja Andreja Poljanec, zakonska in družinska terapevtka:
Počitnice so obdobje, ko je povsem naravno, da je več nesoglasij. Med letom imamo natrpane obveznosti, urniki so strukturirani, manj je skupnega časa; lahko celo živimo nekoliko drug mimo drugega ... Med počitnicami pa moramo živeti drug z drugim, ko se srečajo različne želje, potrebe, razočaranja. Reševanje zahteva čustveno bližino in poglabljanje vase in v drugega. Konflikt zato ne pomeni, da je nekaj hudo narobe, ampak da je v odnosih nastalo dovolj prostora, da se potrebe bolj izrazijo in da jih bo mogoče uresničiti.
10-letnik svojih potreb še ne zna dobro ubesediti, pogosto jih izraža z vedenjem, čustvovanjem. Zato je v trenutkih napetosti bistveno, da se poskušamo poglobiti v to, kaj sporoča, in ne samo, kako ga pomiriti in rešiti konflikt. Kaznovanje ne pride v poštev, saj ima le kratkoročni učinek, v otroku pa prebudi bodisi jezo bodisi sram in žalost ter skrha njegovo zaupanje v vas.
Mogoče ima ta otrok zelo drugačne želje in potrebe kot ostali. Morda je od vtisov že utrujen in bi potreboval nekaj miru za ustvarjanje, igre s prijatelji v naselju, morda ga hoja dolgočasi ali mu je prenaporna, morda si želi bolj vplivati na družinsko dogajanje, pa se mu zdi, da nima prave besede, da je prezrt.
V večjih družinah s podobno starimi otroki je včasih dobra rešitev, da določimo dneve, ko vsak izbere, kaj bo družina počela, pri katerem gospodinjskem opravilu bi rad sodeloval, da se v avtu menjajo, kje kdo sedi. Dobro se je kdaj razdeliti, da ne počne vsa družina iste dejavnosti. Ob upoštevanju dogovorov se tudi starši učimo potrpežljivosti ter regulacije čustev.
Otroci se tako naučijo, da so njihove želje vredne in da lahko soustvarjajo življenje, hkrati pa se je treba potruditi za vživljanje v drugega. Na ta način se gradita zaupanje in občutek varnosti ob izražanju stiske, ki naj dobi primeren starševski odziv.
Konflikti zato niso "izgubljeni" dnevi, temveč povabilo staršem za spoznavanje svojih otrok in sozakonca ter priložnost za poslušanje, kar nas povezuje.
Otrok ne potrebuje popolnih počitnic niti popolnih staršev niti se ni treba njemu truditi za popolnost. Pozitivno reševanje prepirov je popotnica za vse življenje – da se vedno lahko vrneš v odnos in boš vedno sprejet ne glede na spodrsljaje, ki si jih vmes morda naredil.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
