Kako današnjemu prazniku pravite pri vas? Veliki šmaren, velika maša, gospojnica ali kako drugače?
Med kristjani je od najstarejših časov vladalo prepričanje, da Marija ob koncu svojega življenja ni umrla, temveč samo "zaspala" ter bila potem z dušo in s telesom vzeta k Jezusu, svojemu sinu.
Korenine praznika
Cerkev s praznovanjem tega praznika Marijinega vnebovzetja poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene. Praznovanje Marijinega poveličanja je bilo že v 5. stoletju razširjeno tudi na Zahodu. Versko resnico o Marijinem vnebovzetju – da je bila vzeta v nebesa z dušo in s telesom – je slovesno razglasil papež Pij XII. na praznik vseh svetnikov, 1. novembra 1950.
Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.
Ta verska resnica (dogma) velja v Rimskokatoliški cerkvi, vendar pa je bila vera v Marijino vnebovzetje zelo razširjena že prej in to tudi v številnih drugih krščanskih Cerkvah.
Podkast Kefa, posvečen tokratnemu prazniku:
Čemu poimenovanje vnebovzetje?
Da prazniku rečemo Marijino vnebovzetje in ne vnebohod, kot je to pri Jezusu, nakazuje predvsem na njeno ponižnost. Nikoli se ni postavljala na mesto Boga, temveč je vedno ostajala njegova dekla. Pojasnilo razlike najdete tudi na TEJ povezavi.
Marija vnebovzeta je žena, ki nam kaže pot in cilj, je žena potrpežljivosti in hrabrosti. Njena drža je vidna v tem, da je vse besede shranila in premišljevala v svojem srcu (Lk 2,19). Zvesta je bila v zaupanju in čakanju in v njenem materinstvu je mnogo da-jev Bogu.
Nabor cerkva, posvečenih Marijinemu vnebovzetju, poiščite TUKAJLE.
Različna imena praznika
Predvsem na Gorenjskem in Notranjskem temu zapovedanemu prazniku pravijo tudi veliki šmaren. Na Dolenjskem, Štajerskem ter v Prekmurju ga poznajo tudi kot veliko mašo, na Koroškem je velika gospojnica, v Soški dolini se imenuje rožnica, v Istri pa velika Marija oziroma velika Mati Božja.
