Zakaj odvisnosti ne moremo pripisati pomanjkanju volje
Ko odvisnost vstopi v družino, se to pogosto zgodi skoraj neopazno. Toda sčasoma preplavi vsakdanje življenje. Prvi odzivi bližnjih so največkrat mešanica razočaranja, občutka krivde in nemoči. Čeprav so takšna čustva povsem razumljiva, je pomembno, da svojo pozornost usmerimo predvsem v spremljanje in podporo človeku, ki se spopada z odvisnostjo.
"Noče se izvleči iz tega." "Manjka mu volje." Tovrstne besede slišimo pogosto. A prav takšno razmišljanje je lahko ena največjih ovir na poti okrevanja. Odvisnost je namreč veliko več kot zgolj pomanjkanje volje.
Odvisnost ni le "pomanjkanje volje"
Da bi lahko bližnjemu resnično pomagali, moramo najprej spremeniti pogled na odvisnost. To ni kaprica ali moralna slabost, temveč zapletena bolezen, ki globoko vpliva na delovanje možganov, človekovo voljo in njegovo duhovno življenje. Nihče se zavestno ne odloči, da bo izgubil nadzor nad svojim življenjem.
Strokovnjak za odvisnosti Ramón Salcido z Višjega salezijanskega inštituta je za Aleteio pojasnil:
"Ponavljajoča se uporaba psihoaktivnih snovi, kot so droge, alkohol ali tobak, povzroča nevrološke spremembe, ki vodijo v odvisnost in sčasoma presežejo posameznikovo voljo."
Ob tem poudarja, da na razvoj odvisnosti vplivajo tudi številni drugi dejavniki: dostopnost drog, interesi kriminalnih združb, družbeni pritiski ter osebne, družinske in kulturne okoliščine. Vse to lahko v človeku pusti globoke rane.
Kako prepoznati odvisnost?
Strokovnjaki pri ocenjevanju odvisnosti spremljajo enajst različnih pokazateljev, ki pomagajo ugotoviti, ali je posameznik že razvil odvisnost oziroma kako resna je.
Ena sama popita pijača še ne pomeni odvisnosti. Tveganje pa močno povečajo nekateri dejavniki, med njimi moč oziroma zasvojljivost snovi, genetska nagnjenost ter zgodnji začetek uživanja tovrstnih substanc.
Kako spremljati človeka, ki se spopada z odvisnostjo?
Ramón Salcido izpostavlja več konkretnih korakov.
1Bodite kot usmiljeni Samarijan
Najprej je treba človeka razumeti, ne pa obsojati; pristopiti k njemu s sočutjem in mu dati vedeti, da ga želimo spremljati ter mu pomagati.
Po njegovih besedah sta pri tem pomembna dva koraka:
- Pomagati človeku, da sam prepozna, da je izgubil nadzor, ter ga spoštljivo spodbujati, da se odloči poiskati pomoč;
- povezati ga z ljudmi, ki mu lahko strokovno pomagajo – od psihiatrov do skupin za samopomoč ali ustanov za zdravljenje odvisnosti.
2Ustvarite mrežo podpore
Pomembno je, da človek ni sam. Mrežo podpore lahko predstavljajo dobri prijatelji ali skupina ljudi, ki so sami že prestali podobno izkušnjo ali se z odvisnostjo še vedno spopadajo.
Takšno okolje človeku daje občutek, da je sprejet, razumljen in da v svojem boju ni osamljen.
3Duhovno spremljanje
"Vsi potrebujemo odrešenje in pomoč," poudarja Salcido.
Po njegovem mnenju človeku zelo pomaga duhovna razsežnost okrevanja. Ne gre toliko za to, da bi se učili premagovati skušnjavo, ampak predvsem za to, da se ji znamo pravočasno izogniti.
Kako preprečiti razvoj odvisnosti?
Po besedah Ramóna Salcide se preprečevanje začne doma – z ustvarjanjem zdravega okolja, v katerem se otroci počutijo ljubljene in sprejete.
Ob tem spomni na misel svetega Janeza Boska:
"Ni dovolj, da mlade ljubimo; pomembno je, da oni začutijo, da so ljubljeni."
Prav občutek sprejetosti, varnosti in pristnih odnosov je eden najmočnejših zaščitnih dejavnikov pred razvojem odvisnosti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie.
