Na Ljubljana Festivalu bo nastopil eden najvplivnejših dirigentov našega časa Sir John Eliot Gardiner. Z zasedbo The Constellation bo v Gallusovi dvorani predstavil Brahmsovo Pesem usode in Mendelssohnov Hvalospev.
V drugi polovici avgusta (26. 8.) bo Gallusova dvorana v Cankarjevem domu gostila izjemen glasbeni dogodek, ki ga zaznamuje prihod enega najvplivnejših dirigentov našega časa. Sir John Eliot Gardiner je umetnik, ki je s svojim raziskovalnim pristopom in neomajno predanostjo glasbeni zgodovini odločilno zaznamoval sodobno razumevanje evropske glasbene dediščine.
Kdo so The Constellation?
Zasedbo, ki bo nastopila v Ljubljani je Gardiner ustanovil leta 2024 v okviru organizacije Springhead Constellation. Gre za orkester in zbor, zasnovana kot prostor ustvarjalnega dialoga med staro in sodobno glasbo, med zgodovinsko ozaveščenostjo in živim, izrazno sodobnim muziciranjem. Ansambel združuje izkušene glasbenike in mlade talente, povezane v skupni viziji – iskati nove interpretativne poti, ki spoštujejo zgodovino, a hkrati nagovarjajo sodobnega poslušalca z neposrednostjo, svežino in izrazno močjo.
Gardinerjeva umetniška pot je izjemna že od študijskih let na Univerzi v Cambridgu, kjer je ustanovil Monteverdijev zbor in Angleške baročne soliste. Z njima je preoblikoval razumevanje baročnega, klasicističnega in romantičnega repertoarja ter postal ena ključnih osebnosti gibanja za historično izvajalsko prakso. Njegova mednarodna kariera, ki se je začela v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je potekala v sodelovanju z najvidnejšimi svetovnimi orkestri, njegova diskografija pa obsega več kot 250 posnetkov, ki veljajo za referenčne interpretacije.
Pesem usode in Hvalospev
Program koncerta je zasnovan kot potovanje skozi dve mojstrovini vokalno‑instrumentalne glasbe 19. stoletja. Večer bo odprla Pesem usode, op. 54, eno najpretresljivejših del Johannesa Brahmsa. Skladba z izjemno dramatično napetostjo sopostavlja svet božanske brezskrbnosti in človeške krhkosti, ujetosti v tok časa ter neizbežno usodo. Brahms je delo zaključil z orkestrskim postludijem v svetlem C‑duru, ki poslušalcu ponudi pomirjajoč, skoraj spravljajoč epilog.
V drugem delu večera bo zazvenela monumentalna Simfonija št. 2 v B‑duru, op. 52, Hvalospev Felixa Mendelssohna Bartholdyja, nastala leta 1840 ob 400. obletnici iznajdbe Gutenbergovega tiska. Mendelssohn jo je zasnoval kot edinstven hibrid med simfonijo in kantato, v kateri se orkestrska širina prepleta z zborovsko vznesenostjo ter solističnimi odseki, ki slavijo moč znanja, svetlobe in napredka. Delo je izrazito optimistično, polno energije in zanosne melodike, ki poslušalca povzdigne v praznovanje človeškega ustvarjalnega duha.
Dogodek obljublja nepozabno glasbeno izkušnjo, ki bo občinstvo popeljala v svet mojstrskih interpretacij, izjemne umetniške predanosti in glasbene vizije, ki presega čas.
