Priznati lastne napake in se z njimi soočiti je svojevrsten izziv. Sveti arški župnik nam pomaga razumeti, zakaj je to tako težko in kaj lahko storimo
Čeprav se zavedamo, da nihče ni brez napak, nam je pogosto neprijetno priznati, da se nekaj ni izšlo tako, kot smo pričakovali, in izreči besede: "Zmotil sem se." Ko naredimo napako, svoje odločitve pogosto opravičujemo, krivimo okoliščine, zmanjšujemo pomen tega, kar se je zgodilo, ali dogodek predstavimo v nekoliko drugačni luči.
Sveti arški župnik nam ponuja nekaj nasvetov, ki nam lahko pomagajo prepoznati in priznati svoje napake.
Zakaj se nam to dogaja?
Odgovor se ne skriva zgolj v ponosu. Psihologija kaže, da obstajajo miselni mehanizmi, s katerimi poskušamo zaščititi podobo, ki jo imamo o sebi.
Janez Marija Vianej, arški župnik, je sprejel na tisoče ljudi, ki so prihajali k njemu, da bi prejeli zakrament sprave ter njegove nasvete in duhovno vodstvo. Pri njem so našli prostor, kjer so lahko priznali svoje napake, ne da bi jih te opredeljevale.
Ni obsojal, temveč jih je sprejel. Takšen odnos je pozitivno vplival na njihova srca in jih spodbujal k spremembi.
Naši možgani si prizadevajo ohraniti dobro podobo
Naš um se po naravi odziva z obrambnimi mehanizmi, zaradi katerih poskušamo opravičevati svoje napake. S psihološkega vidika je to lahko povezano z našimi nerazumnimi ali napačnimi prepričanji, perfekcionizmom, strahom pred neuspehom, potrebo po odobravanju, v nekaterih primerih pa celo z narcistično osebnostno motnjo.
Kaj lahko storimo, da se iz svojih napak kaj naučimo?
Predstavljamo vam nauke svetega Janeza Marije Vianeja, ki so skladni tudi s spoznanji psihologije. Pomagajo nam sprejeti svoje napake, nase pogledati s sočutjem, popraviti, kar je mogoče, in se iz svojih dejanj nekaj naučiti.
1Ne bojte se priznati svojih napak
Za svetega arškega župnika priznanje greha ali napake ni bilo razlog za obup, temveč začetek svobode. Pogosto je govoril:
"Dobri Bog ve vse. Še preden mu priznate svoje grehe, že ve, da boste znova grešili, pa vam kljub temu odpušča."
Svetnik nas spominja, da sicer nismo popolni, vendar se lahko izpopolnjujemo. To pomeni, da vedno obstajajo področja našega življenja, na katerih se lahko sproti izboljšujemo.
2Nikoli ne dvomite v Božje usmiljenje
Eden od pomembnih razlogov, zakaj težko priznamo svoje napake, je sram. Težko nam je priznati, da smo ravnali narobe, še posebej, če vedno znova ponavljamo iste napake.
Toda prav tu nas zavetnik duhovnikov spominja, da nihče ni tako daleč, da ga Bog ne bi mogel doseči.
3Poiščite duhovno spremstvo
Arški župnik je razumel, da se ljudje lažje spremenijo, ko najdejo prostor, v katerem lahko povedo resnico o sebi, ne da bi pri tem izgubili upanje.
Priznanje napake zanj ni pomenilo konca poti, ampak začetek novega življenja. Namen priznavanja lastnih napak ni ponižati človeka, temveč mu odpreti vrata sprave in osebnostne rasti.
4Ne pozabite na molitev
Za arškega župnika molitev ni pomenila izgovarjanja množice besed. To je povzel s preprostim stavkom:
"Jaz gledam Njega in On gleda mene."
S tem preprostim izrazom je učil, da je molitev predvsem odnos ljubezni in navzočnosti.
5Ohranite ponižnost
Če po storjeni napaki ohranimo ponižno držo, nam bo to pomagalo, da se iz nje nekaj naučimo. Hkrati nas ponižnost varuje pred ponosom, ki nas lahko vodi v napačno prepričanje o lastni popolnosti.
Janez Marija Vianej je vse vernike spodbujal, naj živijo v resnici in tako priznajo tudi svojo potrebo po pomoči.
Svetovalec za dušo
Za priznanje napake je potreben pogum, saj se moramo odpovedati podobi popolnosti, ki jo pogosto poskušamo ohranjati pred drugimi in samimi seboj.
Toda prav to dejanje iskrenosti nam odpira vrata k resnični osebnostni in duhovni rasti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie.
