Vsi občudujejo "močno mamo". Toda kdo vpraša, kako se v resnici počuti? Hrvaški duhovnik Stjepan Brčina opozarja, da je lahko za žensko prav tiha zahteva, naj bo vedno močna, uničujoča
Od žensk pogosto pričakujemo, da zmorejo vse. Da skrbijo za otroke, dom, službo in družino, ob tem pa ostanejo mirne, nasmejane in "močne". Toda kaj se zgodi, ko močna ženska preprosto nima več moči? Hrvaški duhovnik in vplivnež Stjepan Brčina jo spodbuja, naj takrat ne molči in naj si dovoli pokazati, da je utrujena.
"Nikoli vam ne bi želel, da ste močne," pravi v videu, ki ga je objavil na družbenih omrežjih. Pri tem ne misli, da bi morale biti ženske šibke ali nemočne. Njegovo sporočilo je drugačno: ženska ne bi smela biti ujeta v podobo junakinje, ki mora vedno vse prenesti sama in nikoli ne sme pokazati, da ne zmore.
Močna ženska se nima komu pokazati
"Vas, močne ženske, nihče ne bo vprašal: 'Kako si?'" pravi. Ženska, ki je vedno videti močna, namreč okolici hitro sporoči, da pomoči ne potrebuje. In ljudje ji bodo začeli nalagati še več.
To je lahko še posebej boleče za mame. Od njih se pogosto pričakuje, da bodo tudi takrat, ko so izčrpane, še naprej skrbele za vse druge. Če so otroci siti, oblečeni, odpeljani, kamor je treba, če je kosilo na mizi in so vse obveznosti opravljene, zlahka spregledamo vprašanje: Kako pa je mama?
Brčina zato pravi, da ženski ni treba ves čas igrati vloge junakinje.
Dovoliti si reči: "Težko mi je"
"Drage ženske, ni vam treba biti močne. Lahko ste šibke," pravi duhovnik.
Njegove besede niso poziv k pasivnosti, ampak dovoljenje za ranljivost. Dovoljenje, da ženska pove, da je utrujena, da joka, da prizna, da ne zmore več. Da prosi za pomoč, ne da bi se zaradi tega počutila manjvredno.
"Najslabše je, ko želimo iz vas, močnih žensk, narediti junakinje," opozarja.
Ko nekoga nenehno občudujemo zato, ker "vse zmore", lahko nehote ustvarimo tudi pritisk: če sem močna, potem ne smem pokazati, da me kaj boli. Ne smem jokati. Ne smem prositi za pomoč. Ne smem priznati, da sem na robu svojih moči.
Ne molčite, ko vam je težko
Brčina opozori na posebno vrsto tišine: "Veste, katera je najhujša tišina? Tišina ženske, ki ti nima več česa povedati, ker je vse, kar je lahko povedala, v njej že ugasnilo."
Zato ženskam polaga na srce: Ne molčite. Če vam je težko, povejte. Povejte možu o vseh svojih skrbeh.
Tudi močni potrebujejo oporo
Brčina obenem opozori tudi moške. Če se navadimo, da je ženska vedno močna, lahko začnemo njeno moč jemati kot samoumevno.
"Če vi nas moške naučite, da ste vedno močne, vam bomo prepustili vse," pravi.
Moč je lahko prav v nemoči
Kazati lastno moč je morda privlačno, a lepota življenja se pokaže takrat, ko nekaj dosežemo skupaj – ko torej priznamo, da en sam ne zmore in si med seboj pomagamo.
Pomenljive so tudi besede apostola Pavla v Pismu Korinčanom:
"Zelo rad se bom torej bolj ponašal v svojih slabotnostih, da bi se nad menoj naselila Kristusova moč. […] Kadar sem namreč slaboten, takrat sem močan" (2 Kor 12,9-10).
