To je navdihujoča zgodba o materi, ki je dovolila Bogu, da je temeljito spremenil njeno srce. Verjame, da je prav v spreobrnjenju mater in družin ključ do novih duhovnih poklicev
Sonia Llauró de Ibarra se je poročila pri 18 letih in v prvih letih zakona doživela globoko duhovno spreobrnjenje. Danes je mati dvanajstih otrok: šest njenih sinov je postalo duhovnikov, dve hčeri sta se posvetili Bogu, trije otroci so se poročili, ena hči pa je umrla v otroštvu. Sama pravi, da ne more razložiti, koliko je njena družina prejela zato, ker je zaupala Bogu.
Vse se je začelo z njenim spreobrnjenjem
Sonia se je rodila v Buenos Airesu v Argentini. Njena družina je bila katoliška, vendar vere niso živeli posebej dejavno. Pri 18 letih se je poročila z Diegom. Prelomni trenutek v njenem življenju je prišel kmalu po poroki, ko se je udeležila ignacijanskih duhovnih vaj. Takrat se je njeno življenje spremenilo.
Od tedaj duhovne vaje opravi vsako leto. Sama jih opisuje kot pomembno sredstvo za spreobrnjenje in kot način, kako se duhovno napolniti, da se lahko potem razdaja svojim otrokom. "Če se človek ne napolni z Bogom, ne more dati ničesar," pravi Sonia.
Prav v tej misli je mogoče iskati začetek zgodbe o zelo posebni družini Ibarra, ki jo povzemamo po idahocatholicregister.org. Njeni otroci niso odraščali zgolj ob besedah o veri, ampak v okolju, kjer je bila vera del vsakdanjega življenja.
Molitev je postala del družinskega vsakdana
V družini Ibarra so skupaj molili rožni venec in prihajali k češčenju Najsvetejšega. Sonia priznava, da ni bilo vedno preprosto. Otroci so bili včasih nemirni, vendar je vztrajala pri tem, da jih je treba že od malih nog pripeljati v Jezusovo navzočnost, k Najsvetejšemu.
Iz njenega spreobrnjenja je tako postopoma rasla družinska vera, molitev in odprtost za Božji klic.
Sadovi so bili presenetljivi: šest sinov je postalo duhovnikov, dve hčeri pa redovnici. Danes delujejo na različnih koncih sveta. Eden od duhovnikov študira v Rimu, dva sta rektorja semenišč v Združenih državah, drugi pa misijonarijo v Boliviji, na Poljskem in na Filipinih.
Hvala, ker nas berete
ekipa Aleteie
Sonia o svojih otrocih ne govori kot o svojem dosežku. Nasprotno. Ko govori o številnih duhovnih poklicih v družini, poudari Božje delovanje: "Ne morem dovolj razložiti, kaj vse smo prejeli, ker smo zaupali klicu, ki ga je Bog namenil našim otrokom, in temu, kar jim je Bog želel podariti."
"Matere, ne bojte se izročiti svojih otrok Bogu"
Prav zato ima Sonia posebno sporočilo za starše, ki pri svojih otrocih opazijo znamenja duhovnega poklica. "Če jih Bog kliče, da se mu posvetijo kot duhovniki ali redovnice, je to zato, da bi bili srečni in bi postali veliki svetniki. Ne kliče jih zato, da bi bili nesrečni," pravi.
Starše pogosto prestraši misel, da njihov otrok ni dovolj primeren za semenišče ali redovno življenje. Morda je preveč živahen, neurejen, raztresen ali se pogosto prepira s sorojenci. Sonia takšne pomisleke razume, toda opozarja, da Bog ne išče popolnih otrok.
"Če bi bilo tako, nobeden od naših otrok ne bi bil poklican," pravi. Bog vsakega kliče z njegovimi darovi in značajem, čas v bogoslovju pa je tudi čas razločevanja in zorenja poklica.
Zato staršem svetuje, naj majhnih "plamenčkov", ki jih opazijo pri svojih otrocih, ne ugasnejo. "Če vam otrok pove, da želi v bogoslovje, se ga ne bojte izročiti Bogu. Bodite močni, bodite velikodušni in svojim otrokom omogočite, da bodo lahko sledili temu Božjemu klicu."
Iz družinske izkušnje je zrasla molitvena pobuda
Sonia svoje izkušnje ni zadržala zase. Ko je spoznala zgodbo italijanskega kraja Lu Monferrato, kjer je iz molitve družin zraslo izjemno število duhovnih poklicev, se je skupaj z drugimi materami, ki imajo v družinah duhovnike ali redovnice, povezala v molitvi za nove duhovne poklice.
Tako se je začela oblikovati pobuda 40 ur češčenja za svetost duhovnikov in povečanje števila duhovnih poklicev. Sonia in skupina žensk se v molitvi povezujejo že 12 let, pobuda pa se je do danes razširila tudi v druge države.
Vsak mesec, 14., 15. in 16. dan, poteka 40 ur češčenja. Ženske se lahko pridružijo za eno ali več ur in svoj čas molitve darujejo za svetost duhovnikov ter za nove duhovne poklice.
Čeprav Sonia poudarja pomen češčenja pred Najsvetejšim, se je mogoče pridružiti tudi doma. Ženska si lahko pripravi prostor za molitev, prižge svečo ali ob drugi verski podobi daruje svoj čas Bogu. Tudi skrb za majhne otroke, bolnega človeka ali vsakodnevna gospodinjska opravila se lahko spremenijo v molitev, če jih človek daruje Gospodu.
Družina potrebuje okolje, v katerem lahko poklic zraste
Sonia verjame, da se duhovni poklici ne rojevajo samo v cerkvah in samostanih. Pomembno vlogo imata družina in župnijska skupnost.
Meni, da je danes velik izziv ustvariti okolje, v katerem lahko otrok, najstnik ali mlad človek jasno prepozna Božji klic in se nanj svobodno odzove. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi župnije: družini morajo ponuditi skupnost, v kateri bo našla podporo, dobroto in pristne odnose.
Posebej pomembno mesto pripisuje materam. Verjame, da imajo ženske poseben dar za intimnost z Bogom in da lahko prav one v družini pomagajo ohranjati majhne "plamenčke" vere. "Pot moramo začeti s spreobrnjenjem matere in družine," pravi.
"Naše materinstvo ne zajema samo naše družine"
Sonia svojo izkušnjo razume širše od lastne družine. Spominja, da je sv. Janez Pavel II. govoril o materinstvu kot o poslanstvu sodelovanja s Kristusom pri odrešenju ljudi. "Naše materinstvo ne zajema samo naše družine, ampak ves svet," pravi.
Sonijina zgodba jasno kaže, kaj vse se lahko rodi iz osebnega spreobrnjenja. Gospod namreč spreminja svet prek malih odločitev vsakogar od nas, da odgovorimo na Njegov klic in mu sledimo.
