Ta generacija ne želi živeti samo za delo. Sprašujejo se o smislu in vse pogosteje iščejo Boga. Generacija Z je pogosto deležna ostrih kritik, vendar si njena spoznanja zaslužijo več kot le prizanesljiv nasmešek
Generacijo Z – ljudi, rojene med letoma 1995 in 2010 – pogosto opisujejo kot nenehno povezano in pretirano občutljivo ter jo kritizirajo, ker prostemu času pripisuje večji pomen kot delu. Kljub temu pa prinaša dragocena spoznanja o iskanju ravnovesja in smisla.
Stari so največ 30 let, ne poznajo sveta brez interneta in na trg dela vstopajo s svojimi pričakovanji in zahtevami. Zaradi pomena, ki ga pripisujejo prostemu času in lastnemu dobremu počutju, jih nekateri dojemajo kot sebične in lene. Toda ko se nekoliko podrobneje poglobimo v njihove vzgibe, pogosto ugotovimo, da ne gre toliko za lenobo kot za željo po ohranjanju ravnovesja in namenjanju več časa tistemu, kar se jim zdi najpomembnejše.
Kaj pa, če bi namesto kritiziranja generacije Z začeli črpati iz njenih spoznanj, pričakovanj in iskanja smisla?
Ravnovesje v življenju
Kdo se ne bi razburil, če bi slišal mladega zaposlenega, ki se je šele pred kratkim pridružil podjetju, kako šefu, ki ga prosi, naj nujno dokonča neko zadevo, preprosto odgovori: "Ne morem, nocoj imam plavanje"?
Generacijo Z pogosto kritizirajo zaradi pomanjkanja predanosti delu. Toda če prisluhnemo nekaterim njenim predstavnikom, ugotovimo, da ne gre toliko za pomanjkanje zavzetosti kot za željo, da bi se zaščitili pred načinom življenja, ki vodi naravnost v izgorelost.
Nova generacija je zelo občutljiva za vprašanje duševnega zdravja na delovnem mestu, pri nekaterih pa se ta skrb spreminja skorajda v pravi strah.
"Opazoval sem svojega očeta, ki je bil zdravnik. Ni štel ne ur ne pacientov, z delom se je povsem izčrpal, domov je prihajal utrujen in ni imel časa, da bi užival z družino. Takšen način življenja me sploh ne privlači," pravi Erik, 28-letni inženir v informacijskem podjetju.
Podobno razmišlja Klara, 25-letna strokovnjakinja za družbena omrežja v agenciji: "V prejšnji službi se je vsak večer našlo nekaj, zaradi česar je delo zavzelo ves moj čas: dogodki, seminarji, zadeve, ki jih je bilo treba dokončati, večerje, na katerih je bilo treba biti … Zamenjala sem podjetje in od takrat se varujem tako, da sem nepopustljiva glede svojega delovnega časa," pripoveduje.
Generacija Z nas spodbuja, da delu znova namenimo pravo mesto. Poleg vprašanja izgorelosti mladi intuitivno čutijo tudi, da v življenju "ni samo delo". O tem govori Darja, 24-letna študentka novinarstva, ki poleg študija svoj čas namenja tudi pevskemu zboru in gledališki skupini. "Pomembno mi je, da najdem ravnovesje," poudarja.
Generacija Z pripisuje poseben pomen ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem – na področju, kjer so prejšnje generacije morda preveč napenjale svoje moči, tudi na škodo zdravja in družinskega življenja. Tako nas spodbuja, da delu znova namenimo mesto, ki mu pripada.
Iskanje smisla
Generacija Z želi najti smisel tudi v svojem delu, zaradi česar se včasih zgodi, da mladi prekinejo pogodbo kmalu po podpisu ali pa imajo zahteve, ki jim trg dela le stežka sledi.
Darja priznava: "Potrebujem občutek, da ima moje delo smisel, tudi če bi zato zaslužila manj. Vidim toliko ljudi, ki svojega dela ne marajo in niso srečni!"
"Sprašujemo se o smislu stvari, o katerih se prejšnje generacije niso nujno spraševale," pravi Peter, 30-letni strokovnjak za spletni promet, zaposlen v zagonskem podjetju.
Ob tem pripoveduje anekdoto, ki dobro ponazarja, kako zelo generacija Z potrebuje poznavanje smisla tega, kar počne. Med sprehodom po Normandiji je srečal starejšo žensko, ki je 40 let delala na poljih konoplje. Vedela je vse o tem, kako rastlino izpuliti, vedela je, da konopljo v bližnji tovarni predelajo v tkanino, iz katere nato izdelujejo oblačila, vendar te tovarne ni nikoli obiskala niti ni videla končnih izdelkov.
"Nikoli se ni vprašala, kaj je cilj njenega dela, nikoli ni šla pogledat sadov svojega truda. Za nekoga iz naše generacije je to preprosto nepredstavljivo!" vzklikne Peter.
V takšnem odnosu lahko prepoznamo željo po radovednosti in življenjski skladnosti.
Hrepenenje po presežnem
Iskanje smisla nekatere med njimi pripelje tudi do srečanja z Bogom. In v tem ni nič presenetljivega. Ko se človek začne spraševati, od kod prihaja in kam gre, ter začne iskati globlje, katoliška vera ponuja odgovore na ta vprašanja.
29. julija lani je papež Leon XIV. ob jubileju mladih sprejel skoraj 600 mladih katehumenov in novokrščencev. Ob tem je izrazil veselje, ko vidi "mlade, ki se zavzemajo za vero in želijo svojemu življenju dati smisel tako, da se pustijo voditi Kristusu in njegovemu evangeliju".
"Ponovno iskanje Boga je še posebej opazno med mladimi, to iskanje pa jih včasih pripelje do Katoliške cerkve," je ob tej priložnosti dejal duhovnik Roberto Regoli, predsednik Fundacije Ratzinger-Benedikt XVI.
"Vedno sem bila prepričana, da obstaja nekaj večjega od nas," pravi 27-letna Vera, ki je bila krščena na veliko noč lani. Odraščala je ob starših, ki so bili zelo oddaljeni od vere, vendar se je odločila priti stvari do dna, ko jo je njen zaročenec zaprosil in ob tem izrazil željo, da bi se lahko poročila v cerkvi. "Ni govora, da bi se poročila v cerkvi, ne da bi razumela, kaj to pomeni!" pojasnjuje.
Ta pot jo je pripeljala do krsta. Od tod pa ni daleč do ugotovitve, da bi lahko prav za generacijo Z značilno iskanje smisla pomagalo pojasniti porast števila katehumenov, ki ga opažajo v zadnjih treh letih. Še posebej, če vemo, da po raziskavi Francoske škofovske konference največji delež na novo krščenih – 42 odstotkov – predstavljajo mladi med 18. in 25. letom.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.
