Ko hčerka spi, z ženo snemata videe, ki nasmejijo vso Slovenijo

Letošnjo pomlad se je odločil, da se javnemu nastopanju tudi poklicno posveti. Na Instagramu ima že več kot 30 tisoč sledilcev. To se pozna tudi v resničnem življenju – takoj ko sva sedla v kavarno, je nekdo pristopil in mu čestital za objavljene vsebine. Z njim smo se pogovarjali, kaj ga je privedlo do te odločitve in kakšni so njegovi načrti za naprej.

Žan, odločili ste se, da boste vplivnež in da boste od tega živeli. Kaj vas je pritegnilo k taki življenjski poti?
Všeč mi je način dela, hiter odziv, ki ga dobim. Nisem pa pričakoval, da bo profil na Instagramu tako hitro zrasel. Osnovni načrt je bil, da si gradim ime tam, da izven njega prodajam svoje storitve javnega nastopanja, moderiranja, če bo zanimanje dovolj veliko, pa še z Instagramom kaj zaslužim. Moja glavna želja je, da nisem nekdo, ki samo nekaj prodaja.

Ste poročeni, imate tudi hčerko. Kako vaša žena gleda na vašo karierno odločitev?
Ne morem reči, da je žena vodja podjetja, ampak skoraj. Zelo me podpira in mi pomaga. Trenutno je na porodniški. Če ne bi imel njene podpore, bi se tega težko sploh lotil. Največja ovira, da se tega nisem lotil že prej, je izpostavljanje pred ljudmi.

Poleg tega je taka poklicna pot tudi tvegana, ker ni stalnega dohodka, redne plače …
To je res. In žena je bolj ziheraš kot jaz. Ampak meni se zdi tudi tvegano delati v neki službi, ki mi ni všeč. Zastavil sem si časovnico, koliko časa bom delal na tem. In če ne bo uspelo, da bom šel pač iskat službo. Imam to srečo, da sem po izobrazbi strojni inženir in načeloma ne bo problem najti zaposlitve, če bom to spet želel.

Če bi bil zaskrbljen, kako bomo preživeli mesec, se tega ne bi mogel iti. Zavedam se, da imam veliko srečo, da imam finančno stabilnost, nekaj prihrankov, žena ima službo s solidno plačo, imam pomoč in podporo žene, rešen stanovanjski problem. Nekateri nimajo te sreče.

Čeprav so tudi ljudje, ki imajo talent in pogoje, pa se niso pripravljeni izpostaviti …
Seveda. Vedno je vprašanje, kaj si bodo ljudje mislili. Ko moje vsebine vidi vedno več ljudi, mi vedno bolj pride do zavesti, da itak ne morem biti vsem všeč. Najtežje je, dokler te spremljajo samo družina in prijatelji in si mislijo: "Kaj pa on nekaj poizkuša in se sramoti?" Imel sem srečo, da je bila ta prva, neugodna faza zelo kratka. Ni mi bilo treba govoriti v prazno. Zdaj pa lahko posnamem tudi video, v katerem govorim naravnost v kamero in se ob tem ne počutim neumno.

Kako vaši starši gledajo na vašo odločitev za kariero?
Rekla sta, naj raje vzamem kakšno službo in se grem vplivništvo samo za zraven. Saj ju razumem. Zdaj pa se tudi njima dogaja, da stopijo ljudje do njiju in me hvalijo. To ju je prepričalo. Imam izjemno podporo širše družine, svoje in ženine.

Zanimivo je, da pripravljate dve vrsti vsebin: bolj zabavne, kjer nekoga oponašate, in pa iskrene, kjer nagovarjate neposredno gledalce in razlagate svoje ambicije, cilje, misli …
Govoril sem z ljudmi, ki so dlje časa v takšnih poklicih in tudi bolj uspešni od mene, recimo Nik Škrlec, Jernej Ogrin in njegova žena Laura. Pogledal sem veliko vsebin o tej temi. Če samo pokam fore, sem samo nekdo, ki poka fore. V resnici so ti smešni videi namenjeni temu, da postanem med ljudmi bolj prepoznan. A to je šele prvi korak v mojem načrtu.

Vam snemanje in montaža vzameta veliko časa, ali ste hitro zadovoljni?
Pol ure pripravljam scenarij, potem gremo na sprehod, hčerka zaspi v vozičku, žena me posname, zvečer v uri ali dveh zmontiram in objavim. Poskušam ne komplicirati. V preteklosti sem, a potem si prepočasen in ne moreš vsak dan nečesa objaviti. Posvojil sem filozofijo, da je bolje posneti in objaviti, tudi če video ni popoln, kot pa en video piliti v nedogled.

Vam da žena kdaj kakšne ideje?
Kakšni skeči so čisto njene ideje, marsikdaj skupaj piševa scenarij in še med snemanjem mi predlaga kakšne izjave. Marsikdaj so ravno te ljudem najbolj všeč.

Potem je vse skupaj nekakšen družinski posel?
Ženi tudi ustreza, da sem doma, lahko ji pomagam, ni mi treba zjutraj vstati, ni hitenja … Ravno zato raje ne bi imel večernih nastopov, povezovanj, ampak celodnevne dogodke ali kakšne dopoldanske delavnice – da sem zvečer doma. Ni mi tudi težko vprašati, koliko bo kaj plačano. Kar visoko cenim svoj čas. Zdaj moram samo še doseči, da bodo tudi drugi moj čas cenili enako visoko kot jaz. (smeh)

Omenili ste, da je vaš cilj vsak dan objaviti novo vsebino. Kaj pa, ko pride dopust, bolezen …?
Zaenkrat to počnem nekaj mesecev (smeh), tako da še ne vem. Res pa že razmišljam, da moram posneti videe vnaprej, ko bom moral za konec tedna nekam. Sicer pa lahko svoje delo opravljam tudi na dopustu. Ravno zato, ker mi ne vzame veliko časa.

Sploh, če človek ne komplicira …
Ja, res je. Imam videe na Youtubu, Kranjski sapiens, kjer pa sem šel v to smer, da sem jih pilil v podrobnosti, da sem jih do sekunde spoliral. Priprava takšne vsebine vzame dva ali tri tedne. Pridobiš pa 700 sledilcev na Youtubu, saj videa tistim, ki bi jih lahko zanimal, niti ne pokaže. Na Instagramu pa dobim 10 tisoč sledilcev v enem mesecu.

Posnetke o znanih Slovencih ste snemali tudi za Male sive celice.
Ustvarjalci oddaje so videli moje videe na Youtubu in me povabili v oddajo. Snemal jih bom tudi za naslednjo sezono. Pri sami oddaji nimam nič prstov zraven, samo videe jim pošljem. Ima pa televizija drugačno težo kot internet. Ravno zadnjič me je poklicala babica, vsa ponosna, da sem bil na televiziji.

Se vam kdaj zgodi, da posnamete skeč, ki se vam ne zdi nič posebnega, pa ima ogromno odziva? Ali pa nasprotno?
En skeč se nama z ženo ni zdel nič posebnega, pa je postal eden najuspešnejših. Pa tudi to se zgodi, da od takrat, ko dobim idejo, do takrat, da jo napišem, odigram, posnamem in še zmontiram, mi vsebina že ni več smešna. Je pa tudi tako, da ne moreš z vsemi temami nagovoriti vseh. Bolje je, da naredim nekaj za specifično skupino in to res zadenem.

Kaj pa podkasti, se boste morda lotili tudi tega področja?
Včasih sem bil podkastom zelo naklonjen, potem pa sem spremenil mnenje. Ugotovil sem, da vse, kar želim povedati, lahko povem v kamero. Ne potrebujem zraven nekega sogovornika. Zdaj večinoma podkaste snemajo samo za to, da iz njih izrežejo kratke videe in jih dajo na omrežja. A ni lažje samo posneti teh kratkih videov? Zakaj bi snemal cel podkast? To je moja logika. (smeh) Pa še bolje lahko narediš, saj lahko vsebino res oblikuješ, ne pa izrežeš iz konteksta.

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.