Nekateri ljudje svojega partnerja zelo hitro pokažejo na družbenih omrežjih. Ne gre vedno le za navdušenje, temveč je v ozadju lahko tudi potreba po potrditvi in strah
Družbena omrežja so postala izložba našega življenja. Na njih razkrivamo tisto, kar želimo, da drugi vidijo in vedo o nas, še posebej ob pomembnih življenjskih dogodkih, kot je začetek nove zveze.
Vendar ima vsako naše vedenje na družbenih omrežjih svoje razloge. Tudi objavljanje fotografij in vsebin o partnerju. Nekateri čakajo mesece – celo leta –, preden kaj delijo, drugi pa novo zvezo razkrijejo že po nekaj zmenkih. Toda kaj se skriva za potrebo, da nekoga tako hitro pokažemo drugim? Gre za pristno navdušenje ali iskanje potrditve?
Da bi to bolje razumeli, smo se pogovarjali s psihologinjo Andreo Herrero Escartín, ki ponuja nekoliko globlji vpogled na to situacijo.
Je svojo zvezo dobro deliti na družbenih omrežjih?
Odločitev, da novega partnerja pokažemo že na začetku zveze, lahko izvira iz pristnega veselja. Pogosto nas prav navdušenje spodbudi, da kliknemo "objavi". Če smo bili nekaj časa samski, nas lahko veselje ob novi zvezi še toliko bolj spodbudi, da želimo informacijo deliti z drugimi.
"Obstaja veliko razlogov, zakaj nekdo svojo zvezo že od začetka javno izpostavi, in niso vsi negativni."
V nekaterih primerih gre preprosto za življenjsko obdobje, ki ga doživljamo zelo intenzivno. Težava pa se pojavi, ko je izpostavljanje zveze prehitro ali pretirano.
"Zaskrbljujoče je, kadar se to zgodi zelo hitro in oseba zvezo kaže zato, da bi se z njo postavljala ali hvalila," opozarja psihologinja.
Takrat morda ne gre več toliko za deljenje sreče, temveč za dokazovanje nečesa drugim.
Pristno veselje ali zunanja potrditev?
Eden od ključev za razumevanje našega vedenja je vprašanje, od kod izvira želja po deljenju zveze.
"Za pristno veselje gre takrat, ko prihaja od znotraj navzven: če smo srečni, izpolnjeni in predani zvezi, želimo to deliti ne glede na odzive drugih."
Kadar želja prihaja od znotraj, je deljenje nekaj naravnega. Ko pa prihaja od zunaj – ko je torej odvisna od všečkov, komentarjev ali od tega, kdo bo objavo videl –, se njen pomen spremeni. Ne gre več zgolj za deljenje, temveč za iskanje potrditve.
To se lahko kaže na precej subtilne načine: v "skrivnostnih" zgodbah, objavah, katerih namen je pri nekom vzbuditi ljubosumje, ali v nenehni potrebi po ustvarjanju podobe popolnega razmerja.
Če je javno, je bolj resnično
Družbena omrežja lahko vplivajo tudi na to, kako dojemamo svoje odnose. Včasih postanejo nekakšen termometer, s katerim merimo, kako "resnično" je nekaj glede na to, kako vidno je drugim.
"Ne morem zaupati lastnemu dojemanju, toda če to vidi ves svet, potem je resnično."
Ta potreba po zunanji potrditvi je lahko povezana z globljimi negotovostmi. Vidnost zveze postane nekakšen dokaz: če jo vidijo drugi, potem obstaja in je trdna.
Toda pri tem obstaja tudi nevarnost, da zveza na spletu napreduje hitreje kot v resničnem življenju. Pozornost se z dejanskega doživljanja odnosa preusmeri na vprašanje, kako je zveza videti navzven.
To lahko povzroči odvisnost od odobravanja drugih, težave pri soočanju s problemi in celo strah pred koncem zveze, ker želimo ohraniti ustvarjeno podobo. Psihologinja opozarja:
"Spremeniti zvezo v izložbo je utilitarističen odnos … Ne gre za ljubezen do človeka, temveč za ustvarjanje prizorišča, ki omogoča ohranjanje aplavza."
Primerjanje in izguba pristnosti
K temu je treba dodati še nenehno primerjanje. Družbena omrežja prikazujejo urejene in izbrane različice resničnosti, vendar kljub temu vplivajo na naša pričakovanja.
Od romantičnih presenečenj in potovanj do različnih gest, ki postanejo viralne – zdi se, da vse postaja nekakšen standard. In kar temu standardu ne ustreza, hitro občutimo kot nezadostno.
Posledica so lahko odnosi, ki izvirajo iz negotovosti ali želje po zapolnjevanju čustvene praznine, namesto da bi jih gradili na pristnosti.
Vrnitev k bistvenemu
Ne gre za to, da bi morali svojo zvezo prenehati deliti z drugimi. Pomembneje je preveriti, iz kakšnih razlogov to počnemo.
Psihologinja predlaga nekaj ključnih vprašanj:
- Če nihče ne bi mogel videti vajine zveze, ali bi jo še vedno živela enako?
- Bi ljubila enako? Z enako intenzivnostjo in skrbjo?
- Bi bila vajina zveza stabilna, če bi bila povsem zasebna?
Iskreni odgovori na ta vprašanja lahko o našem odnosu povedo veliko več kot katerakoli objava.
Kajti trdna zveza navsezadnje ne potrebuje pogledov drugih, da bi bila resnična. Pristna ljubezen – daleč stran od digitalne izložbe – najbolje raste v tistem, kar je zares bistveno: v intimnosti, resnici in skrbi za dobro drugega.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie.
