Predlog za 30-sekundni odgovor, ki sogovornika ne bo zgolj navdihnil, pač pa ga bo povabil k prebiranju evangelija
Katoličani odraščamo ob spoznavanju sedmih zakramentov, učenju očenaša in drugih molitev ter odgovorov pri sveti maši. Zelo redko pa se naučimo odgovoriti na vprašanje, zakaj smo katoličani. Najpogosteje rečemo kar, da smo bili tako pač vzgojeni, ali pa zato, "ker je Jezus ustanovil Cerkev".
V svojem prispevku Ali lahko pojasnite, zakaj hodite k maši? sem predlagal, da si zapišite kratek odgovor, ki naj traja največ trideset sekund, po zgledu pridig za oživitev vere, ki jih je na svojih "križarskih pohodih" oblikoval znani pridigar Billy Graham. Nekaj podobnega, pa vendar drugačnega predlagam tudi za današnje vprašanje. Prosim vas, da nanj odgovorite z zanimivo in iskreno zgodbo. Naši možgani so ustvarjeni za pripovedovanje zgodb, zato bom orisal osnovne elemente pripovedi, ki jih lahko vključite. Romani in hollywoodski filmi so tako nepozabni prav zaradi teh elementov.
Ed Sabol, ustanovitelj produkcijske hiše za ligo v ameriškem nogometu, takole pravi: "Povej mi dejstvo in se bom nečesa naučil; povej mi resnico in bom verjel; povej mi zgodbo in ta bo za vedno živela v mojem srcu." Ko nekomu v zgodbi – četudi dolgi le 30 sekund – poveste, zakaj ste katoličan/ka, se vaša pripoved lahko za vedno vtisne v prijateljevo srce.
Prosim vas tudi, da si predstavljajte, kako se odzivate na nasvet apostola Petra prvim kristjanom: "Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas" (1 Pt 3,15).
Hollywoodski scenaristi svoje zgodbe pogosto pripovedujejo po določenem vzorcu, saj je ta izjemno učinkovit:
1lik (junak)
2ima težavo
3sreča vodnika
4ki mu da načrt
5ga spodbudi, naj ukrepa
6to mu pomaga, da se izogne neuspehu
7in se uspešno zaključi
Ti elementi in vzorci ustvarjajo privlačne zgodbe v filmih, kot so Čarovnik iz Oza, Moje pesmi, moje sanje in celo Boter.
Tole je moja kratka zgodba, ki odgovarja na vprašanje, zakaj si katoličan: “Bil sem 19-letni vojak v Nemčiji in sem iskal življenje, napolnjeno s smislom in upanjem. Prosti čas sem pogosto preživljal v sirotišnici, kjer sem bil priča trem redovnicam, ki so skrbele za 40 otrok in 10 preživelih iz nacističnih prisilnih delovnih taborov. Njihova katoliška vera jih je spodbujala k temu, da niso živele zase, temveč za druge, in tudi sam sem si želel takšne vere. Odprle so me za globljo vero v Jezusa, ki je obenem smiselna in polna upanja. Več kot 50 let pozneje sem še vedno hvaležen za poglobitev katoliške vere, ki so jo v meni vzbudile te redovnice."
Za pojasnilo, zakaj ste katoličan/ka, lahko sledite tudi okvirju Billyja Grahama iz prejšnjega zapisa, vendar se iskrena zgodba ljudi pogosto bolj dotakne kot suhoparne utemeljitve. Zgodbe imajo to lepo lastnost, da zmorejo potovati skozi čas, zato je tudi Jezus pripovedoval zgodbe, ki jih imenujemo prilike. Ko sem odraščal, sem rad poslušal zgodbe svojih staršev o tem, kako sta se srečala, zaljubila in poročila. Lahko bi mi povedala celo vrsto dejstev, povedala pa sta mi zgodbo, ki mi je za vedno ostala v spominu.
Kakšna pa je vaša zgodba o boju, navdihih, nasvetih in upoštevanju slednjih, da ste prišli do globlje vere v Jezusa: zgodba, ki vam je preoblikovala življenje? Pripovedujte to zgodbo in ohranila se bo v srcu vašega sogovornika.
Ne pozabite, da mlade, ki prehajajo v odraslost, skrbi ogromno stvari, vključno s tem, ali bo njihovo življenje imelo smisel, namen in upanje. Vaša kratka zgodba lahko ostane v njihovem življenju kot nekakšen zemljevid, ki je v takšno življenje popeljal vas.
Zdaj ste na vrsti vi
Vzemite list papirja in pisalo ter napišite svojo kratko zgodbo, ki bo pojasnila razlog za vaše življenje, napolnjeno s smislom, namenom ali upanjem — ali pa kombinacijo vsega trojega. Pomislite na prelomnico, ki vas je popeljala v globlji odnos z Jezusom, ali ko je vaša katoliška vera postala bolj pomenljiva. Pripovedujte to zgodbo. Kot sem že zapisal, ni pomembno, da najdete popolne besede, pač pa naj bodo iskrene. Predlagam nekaj vprašanj, ki temeljijo na prejšnjem okvirju in vam bodo pomagala ubesediti vašo zgodbo:
· Kaj ste takrat počeli s svojim življenjem?
· Kakšen je bil izziv, s katerim ste se soočali in ga niste zmogli premagati?
· Kdo vam je pomagal ali vam modro svetoval?
· Kaj ste se naučili od teh ljudi?
· Kaj je bil vaš prvi korak?
· Kaj se je za vas izkazalo kot učinkovito?
· Kako je to spremenilo vaše življenje?
Ne glede na to, kako boste pripovedovali svojo kratko zgodbo, najprej prosite prijatelja, naj jo pregleda ali komentira. To je lahko vaš župnik, zaupanja vreden župljan ali član vaše molitvene skupine. Za pregled zgodbe in morebitne popravke se lahko posvetujete tudi z umetno inteligenco.
Na koncu boste imeli zgodbo, ki jo boste lahko pripovedovali, ko vas bo kdo vprašal: "Zakaj si katoličan/ka?" Svojo kratko zgodbo lahko uporabite tudi kot osnovo za zapis razširjene različice. (Tudi sam sem svojo zgodbo o sestrah in sirotišnici pozneje precej dopolnil.)
In ko boste pisali svojo kratko zgodbo, si predstavljajte, kako sledite pozivu apostola Petra, da ste "vselej vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas" (1 Pt 3,15).
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.
Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.












