Ste opazili, da se vaša drža in vedenje spremenita, ko se zaljubite? Znanost ponuja odgovor na vprašanje, zakaj smo lahko zaradi zaljubljenosti boljši ljudje
Ljubezen je ena najlepših izkušenj, ki jih lahko doživi človek. Ne le zaradi občutka sreče, ki ga prinaša, temveč tudi zaradi njenega vpliva na naše dobro počutje. Ljubezen nas lahko spodbuja, da postajamo boljši ljudje in razvijamo pozitivnejši odnos do življenja. To potrjujejo tudi ugotovitve raziskav Univerze Harvard.
Raziskave kažejo, da lahko zaljubljenost okrepi lastnosti, kot so empatija, potrpežljivost in velikodušnost, ter tako poglobi odnos s partnerjem in izboljša naše odnose z ljudmi okoli nas.
Kaj se dogaja z nami, ko se zaljubimo?
Harvardska študija razvoja odraslih je leta 1938 začela spremljati več sto ljudi, da bi ugotovila, kaj človeka v resnici osrečuje. Raziskovalci so prišli do spoznanja, da so ljubezen in kakovostni odnosi eden najpomembnejših temeljev srečnega življenja.
Vodja raziskave, psihiater Robert Waldinger, je ugotovitve povzel z danes že znamenitim stavkom:
"Dobri odnosi nas ohranjajo srečnejše in bolj zdrave. Pika."
S kemičnega vidika zaljubljenost spodbuja sproščanje dopamina, oksitocina in serotonina. Zanimivo je, da te snovi ne ustvarjajo le občutka ugodja, temveč lahko prispevajo tudi k bolj optimističnemu duševnemu stanju ter spodbujajo nesebičnost, strpnost in pripravljenost pomagati drugim.
Osrednje sporočilo Waldingerjeve raziskave je jasno: bistvo je v medčloveških odnosih. Ne v denarju in ne v slavi, temveč v kakovosti vezi, ki jih gradimo z drugimi.
Ali ljubezen razkriva, kdo smo v resnici?
Po svoji naravi smo ustvarjeni za to, da ljubimo in smo ljubljeni. Ko najdemo ljubljeno osebo, lahko naše dobre lastnosti pridejo še bolj do izraza. Počutimo se varne, v nas pa se prebudi večja želja po bližini, deljenju in medsebojni povezanosti.
Prebudi se tudi potreba, da bi za drugega skrbeli in ga varovali. Zdi se, kot da se lastnosti, ki so bile prej morda skrite ali manj izražene, zaradi zaljubljenosti okrepijo. Prav zato lahko postajamo boljši ljudje.
Ljubezen, ki presega
Sveti papež Janez Pavel II. je v teologiji telesa poudarjal, da ljubiti pomeni iskati dobro drugega. Podobno je že sveti Pavel zapisal v Prvem pismu Korinčanom:
"Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice."
Zaljubljen človek lahko sprva dela dobro predvsem pod vplivom močnih čustev. Človek, ki ljubi zrelo, pa se nauči delati dobro tudi takrat, ko začetna čustvena intenzivnost oslabi.
Živeti zaljubljeno
Psihologija pojasnjuje, da zaljubljenost v nas prebudi večjo odprtost in naklonjenost do drugih. Ljubezen pa doseže svojo polnost takrat, ko ni več odvisna samo od občutkov, temveč postane vsakodnevna odločitev, da bomo iskali dobro drugega in skupno dobro.
Takšna ljubezen nas ne spodbuja le k temu, da se dobro počutimo, temveč tudi k temu, da dobro delamo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie.
