Starši ne moremo vnaprej prebrati vsake knjige, ki pride otroku pod roke. Lahko pa ga naučimo, kako prepoznati dobre zgodbe in kaj storiti, ko naleti na vsebino, ob kateri mu ni prijetno
Ste že kdaj otroku ponudili knjigo, nad katero so bili vsi navdušeni, potem pa se je izkazalo, da ga je prestrašila ali vznemirila? Mnogi starši iščejo knjige, ki bi otroke pritegnile in v njih prebudile ljubezen do branja, hkrati pa bi bile primerne njihovi starosti in bi jim posredovale dobre vrednote.
V naši družini smo našli nekaj načinov, kako se znajti med množico otroških knjig in drugih vsebin. Pravzaprav zaslug zanje ne morem pripisati sebi – večinoma le nadaljujem to, kar so pred desetletji počeli moji starši.
1. Branje naj bo nagrada
Prvi korak pri vzgoji navdušenih bralcev je, da branja ne predstavljamo kot obveznost, ampak kot užitek. Mama je meni ter mojim bratom in sestram pogosto podarjala knjige za rojstni dan ali božič ter tako našo domačo knjižnico polnila z dobrimi zgodbami, ki so oblikovale značaj.
Namesto da bi nas za branje nagrajevala, je bilo branje samo nagrada: "Ko narediš domačo nalogo, lahko do konca prebereš knjigo." Enak pristop danes uporabljam pri svojih otrocih.
2.Berite skupaj z otroki in se o knjigah pogovarjajte
Pogovor o knjigah in idejah spodbuja otrokov intelektualni razvoj, skupno branje pa je tudi čudovit način povezovanja družine. Sama sem imela rada, ko so starši prebirali iste knjige kot jaz in smo se o njih pogovarjali.
Ko poznamo knjige, ki jih berejo naši otroci, lahko tudi pravočasno opazimo problematične vsebine. Če v zgodbi naletimo na predsodke, nasilje ali kaj drugega, kar otroka lahko vznemiri, je to priložnost za pogovor. Pri mlajših otrocih lahko kakšen posebej neprimeren odlomek med glasnim branjem tudi izpustimo.
Pomembno je predvsem, da nas zanima, kaj otroci berejo. Preprosto vprašanje "Kaj pa ti zadnje čase bereš?" jim pokaže, da so njihove zgodbe in zanimanja pomembni tudi nam.
3.Naučite jih, naj vam povedo, če jih kaj vznemiri
Starši ne moremo vnaprej prebrati vsega, kar pride otrokom pod roke. Moji starši so zato, ko sem začela samostojno brati daljše knjige, z menoj sklenili nekakšen dogovor.
Povedali so mi, da mi zaupajo, vendar pričakujejo, da jim bom povedala, če bom naletela na nekaj strašljivega, neprimernega, vznemirljivega ali preprosto na nekaj, ob čemer se ne bom dobro počutila.
To pravilo danes velja tudi v naši družini. Ko otrok pride do mene zaradi nečesa, kar je prebral, ga pohvalim: "Prav si naredil, da si mi povedal." Tako neprijetna izkušnja postane priložnost, da okrepimo njegovo zaupanje in iskrenost.
Enako velja za filme, televizijo, spletne vsebine in odnose z drugimi ljudmi. Otroci morajo vedeti, da nam lahko povedo vse, še posebej takrat, ko se zaradi nečesa počutijo neprijetno.
4.Spodbujajte jih k izbiranju dobrih zgodb
Moji starši so knjige primerjali s hrano. Tako kot obstaja različna hrana za telo, obstaja tudi različna "hrana" za naš um. Nekatere knjige so hranljive in dobre, druge so kot nezdrava hrana – občasno zabavne, vendar ne bi smele predstavljati večine naše "prehrane". Nekatere vsebine pa so lahko celo škodljive.
Otrokom lahko pomagamo opazovati, kako nanje vplivajo različne zgodbe: kako se po njih počutijo, kaj se iz njih naučijo in kakšne misli ali vedenje v njih spodbujajo. Tako se postopoma učijo sami izbirati vsebine, ki jih bogatijo.
Tudi to načelo ne velja samo za knjige. Enako lahko otroke učimo presojati filme, televizijske oddaje, spletne vsebine in družbena omrežja.
5.Sami presodite, kaj je primerno za vašo družino
Ena najmodrejših stvari, ki so jih počeli moji starši, je bila, da niso slepo sledili mnenju drugih. Knjiga, nad katero je ena družina navdušena, je lahko za drugo povsem neprimerna. Zato se ne moremo zanašati samo na priporočila ali opozorila drugih.
Danes skušam s svojimi otroki ravnati podobno: branje predstavljati kot veselje, z njimi brati in se pogovarjati o zgodbah, jih učiti, naj mi povedo, kadar jih kaj vznemiri, jih spodbujati k dobrim vsebinam ter sama presojati, kaj ustreza naši družini in našim vrednotam.
Prav takšen pristop je iz mene naredil strastno bralko – in upam, da bo ljubezen do dobrih knjig pomagal prenesti tudi na naslednjo generacijo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.
