Constance je od otroštva kuhala z babico Mamou. Ko je nekega dne na spletu objavila posnetek priprave njenih palačink, ni slutila, da bodo babičini recepti in njuna prisrčna povezanost navdušili več kot 130 tisoč ljudi
Constance Duboquet in njena babica Françoise, ki jo ljubkovalno kliče Mamou, si delita veliko strast: kuhanje. Čeprav ju ločuje več kot pol stoletja, ju prav skupni trenutki v kuhinji še tesneje povezujejo. Iz njunega družinskega kuharskega izročila pa je nepričakovano nastala zgodba, ki je navdušila na tisoče ljudi.
Za Constance je bila babičina kuhinja od nekdaj nekaj posebnega. "Ko pomislim na kuhanje, pomislim na Mamou," pravi. Z njo kuha že od zgodnjega otroštva, ob njej pa se ni naučila le pripravljati jedi, temveč tudi veselja ob tem, ko svoj dom odpreš drugim.
Med njenimi prvimi spomini so jabolčne pite, ki sta jih pripravljali skupaj. Kmalu je babico prosila, naj jo nauči tudi drugih jedi. Prva je bila omleta.
"Zdi se nekaj povsem preprostega, pa jo je vendarle treba znati pripraviti," pravi Constance. Babičin recept je prestal preizkus časa: ko danes domov povabi prijatelje, jo pogosto prosijo prav za njeno omleto.
Vse se je začelo s palačinkami
Zamisel, da bi babičine recepte delila tudi z drugimi, se je rodila skoraj po naključju. Constance je želela pripraviti babičine palačinke in ker ni hotela česa narediti narobe, je Mamou med pripravo testa posnela. Posnetek je nato objavila na Instagramu.
Takrat je njenemu profilu sledilo približno sto prijateljev. "Objavila sem video in si rekla, da bo morda kdo vesel recepta moje babice." Nenadoma pa se je število sledilcev povzpelo na tri tisoč.
Sprva jo je odziv prestrašil. Ko pa je začela prebirati komentarje, je ugotovila, da so polni topline. Ljudje so ji pripovedovali o svojih babicah, spominih nanje in podedovanih receptih.
"Imela sem občutek, da sem ljudem koristna," pravi.
Tako je nastal Instagram profil On partage tout (Vse si delimo), na katerem je Constance začela redno objavljati posnetke z Mamou. Sledi mu že več kot 130 tisoč ljudi.
Pokazala ji je, da njeno znanje ni samoumevno
Constance je želela predvsem, da bi babica razumela, kako dragoceno je njeno znanje. Mamou namreč pogosto pravi, da to, kar počne, "ni nič posebnega".
"Želela sem ji pokazati, da tega, kar zna ona, ne zna vsakdo, in da to, kar mi je predala, ni pomembno samo zame, ampak tudi za druge."
Za Mamou je njuna spletna pustolovščina postala nekakšno novo življenjsko poglavje. Veseli jo občutek, da je še vedno koristna in da lahko svoje znanje preda naprej – še posebej zato, ker ga med ljudi prinaša prav njena vnukinja.
"To je pomembno, ko se staraš: da lahko k nečemu prispevaš," pravi Constance.
"Z njo sem lahko stoodstotno jaz"
Njuna povezanost sega veliko dlje od kuhinje. "Z babico imam poseben odnos. Z njo sem lahko stoodstotno jaz," pripoveduje Constance. Že kot najstnica ji je nekatere stvari lažje zaupala kot svoji mami.
Mamou je zanjo tudi življenjski zgled. Prestala je težka obdobja, med drugim je več let skrbela za bolnega moža, vendar ni obupala. Dolga leta je bila gospodinja, nato pa je pri 50 letih ustanovila lastno podjetje z usnjenimi izdelki.
"Vedno zna na stvari pogledati z razdalje. Ostaja mirna in vedno pozitivna," jo opisuje vnukinja.
Recepti, ki jih je vredno ohraniti
Njuno spletno druženje je leta 2023 preraslo še v kuharsko knjigo Dis Mamou, on cuisine quoi aujourd'hui? (Mamou, kaj bova danes kuhali?), v kateri sta zbrali recepte in spomine.
Za Constance je kuhanje predvsem priložnost, da se v svetu, ki se vrti z neverjetno hitrostjo, vrnemo k preprostosti. "To je povabilo, da si vzamemo čas za druge, preprosto odložimo telefon in si izmenjamo življenjske izkušnje."
Obenem želi ohraniti znanje starejših generacij in tradicionalnih obrti. "Nočem, da bi se francoska kulinarična dediščina izgubila, začenši z dediščino naših starejših."
Med vsemi babičinimi jedmi pa Constance najraje izbere pain surprise, francoski "kruh presenečenja", napolnjen z majhnimi sendviči, ki ga Mamou pripravi ob družinskih srečanjih. Ko se pojavi na mizi, vsi vedo: praznovanje se lahko začne.
Najlepši del receptov, ki jih podedujemo od svojih babic, je v tem, da niso le navodila za pripravo jedi. V njih so shranjeni obrazi, glasovi, družinska praznovanja in ure, preživete skupaj. Ko jih pripravimo znova, na mizo postavimo tudi košček družinske zgodovine.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie.
