Košček Slovenije, ki vas ne bo razočaral
Dolenjske Toplice, ki imajo 979 prebivalcev, ležijo ob potoku Sušica v zahodnem delu novomeške pokrajine. V pisnih virih so bile prvič omenjene v 13. stoletju, tamkajšnji termalni izviri, ki jih omenja tudi Valvasor, pa so bili znani že veliko prej. Prvo kopališko stavbo so postavili v 17. stoletju, v 18. stoletju pa je kraj po zaslugi Auerspergov postal mondeno zdravilišče. V središču naselja je župnijska cerkev sv. Ane.
Ena od možnosti, da bolje spoznamo širšo okolico Dolenjskih Toplic, je krožna Topliška kolesarska pot. Na edinem semaforiziranem križišču v naselju zavijemo proti Uršnim selom. Po svetli dolini, ki jo obrobljajo temni gozdovi, prispemo v Dolenje in Gorenje Sušice, kjer stoji podružnična cerkev sv. Roka. Kažipot ob cesti nas vabi v Verdun. Pa ne v francoskega, kjer je leta 1916 v krvavi bitki umrlo 300.000 ljudi, ampak v slovensko vasico z enakim imenom, za katero doslej še nismo slišali. Morda bomo vanjo zavili kdaj drugič, zdaj pa nadaljujemo v Dobindol in potem nekoliko bolj strmo navkreber na Uršna sela. Tam se pridružimo bolj prometni cesti proti dvanajst kilometrov oddaljenemu Novemu mestu. Vožnja skozi Birčno vas in Škrjanče hitro mine, saj se dobršen del poti spuščamo.
Dva zelo zagreta kolesarja prav iz Dolenjskih Toplic smo vam predstavili pred kratkim.
Kako dobro poznate Novo mesto?
Novo mesto je imelo v začetku lanskega leta 24.700 prebivalcev. Stari del mesta, v katerega se pripeljemo po Kandijskem mostu, leži v okljuku reke Krke. Avstrijski vojvoda Rudolf IV. je kraju že leta 1365 podelil mestne pravice in ga poimenoval po sebi Rudolfswerth, vendar se je kmalu uveljavilo tudi ime Neustadl (Novo mesto). Po tlakovanem Glavnem trgu se vzpnemo do mestne hiše, od nje pa do stolnice sv. Nikolaja na vrhu Kapiteljskega griča. Njen 53 metrov visok zvonik je med najvišjimi pri nas. Cerkev slovi tudi po oltarni sliki sv. Nikolaja, ki jo je naslikal Tintoretto.
S Kapiteljskega griča se spustimo do športne dvorane Marof, nato pa krenemo navkreber po kockastem in makadamskem Kettejevem drevoredu. Trud je kmalu poplačan z lepim razgledom na Novo mesto. Ko se znova spustimo do ceste, sledimo kažipotom za Prečno. V zatrepni dolini Luknja še zadnjič privre na površje reka Temenica, mi pa nadaljujemo skozi Podgoro do Straže. Tam ne zavijemo takoj čez Krko, temveč nadaljujemo do mostu v vasi Dolenje Polje, od koder ni več daleč do Dolenjskih Toplic.
Zanimivosti je na pretek
Če raje hodite kot kolesarite, se lahko iz Dolenjskih Toplic vzpnete na prazgodovinsko gradišče Cvinger ali do cerkve Svete Trojice nad vasjo Cerovec. V Soteski pa si lahko ogledate Hudičev turn, ostanke dvorca in depo Tehniškega muzeja Slovenije. Vsega je seveda preveč za en dan. Bi radi v Dolenjskih Toplicah ostali dlje? Ni težav. Družina tam oddaja nekaj apartmajev, poleg njih pa tudi prenovljeno mežnarijo na Cerovcu. Ta majhna hiška stoji na vrhu hriba tik ob samotni podeželski cerkvici. Kraj, ki si ga lahko ogledate tudi na www.zupnijskiapartmaji.si, je kot iz pravljice.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina.
