Pri 22 letih je bil obdan s slavo, denarjem in uspehom, o katerih je sanjal. A prav na vrhuncu je ugotovil, da mu nič od tega ne daje tistega, kar je iskal
Mike Posner je postal izjemno uspešen glasbenik že pri 22 letih, ko je izdal uspešnico Cooler Than Me. Nenadoma je dobil vse tisto, kar si je dolgo želel: slavo, denar, pozornost in občutek, da je postal "nekdo". Verjel je namreč, da bo zadovoljen, ko bo bogat, prepoznaven in uspešen.
A ni bilo tako.
Po prvi veliki uspešnici leta 2010 in še nekaj uspešnih skladbah je njegova kariera začela izgubljati zagon. Založba je v naslednjih letih celo odložila dva albuma, ki ju je pripravil. Posner se je v tem obdobju znašel pred precej težjim vprašanjem od tega, kako napisati naslednjo uspešnico: Kdo sploh sem, če nisem slaven?
Njegova identiteta je bila tako močno povezana z uspehom, da je moral na novo ugotoviti, kdo je brez njega.
Pesem, ki je razkrila praznino za uspehom
Prvi veliki preobrat je prinesla pesem I Took a Pill in Ibiza, ki jo je Posner leta 2015 sprva izdal v akustični različici, svetovno prepoznavnost pa je leto pozneje dobila z remiksom.
Pesem je nastala po dogodku na Ibizi, kjer je obiskal nastop svojega prijatelja Aviciija. Avicii je bil takrat svetovna zvezda, Posner pa se je po lastnem obdobju velikega uspeha znašel med občinstvom. Nekdo ga je prepoznal in mu ponudil drogo, ki jo je vzel.
Toda bistvo pesmi ni sama tabletka. V njenem središču je veliko globlje vprašanje: Kaj se zgodi, ko dobiš vse, za kar si mislil, da te bo osrečilo, in ugotoviš, da še vedno nisi srečen?
V pesmi je takrat zapisal tudi verz: "All I know are sad songs." Poznal je le žalostne pesmi.
Na novo je določil, kaj pomeni uspeh
Posner je sčasoma ugotovil, da težava morda ni bila v neuspehu, ampak v njegovi definiciji uspeha.
Namesto da bi si še naprej prizadeval za življenje, značilno za glasbene zvezdnike, je začel od njega bežati. Prodal je hišo in velik del svojega premoženja ter si kupil kombi. S prijatelji se je odpravil na tako imenovani Ninja Tour, na katerem so od koncerta do koncerta potovali in živeli precej preprosto. Toda to je bil šele začetek.
Leta 2019 se je odločil, da bo peš prečkal Združene države Amerike. Na več kot 4500 kilometrov dolgo pot se je podal tudi kot del žalovanja za pokojnim očetom in prijateljem Aviciijem.
Med hojo po Coloradu ga je ugriznila klopotača. Zaradi ugriza je pristal v bolnišnici in njegovo življenje je bilo resno ogroženo. Po okrevanju se je vrnil na pot in jo dokončal.
Od hoje čez Ameriko do vrha Everesta
Tudi po prečkanju ZDA se ni ustavil. Med hojo po Ameriki je začel razmišljati o novem izzivu: vzponu na Mount Everest. Leta 2021 je dosegel njegov vrh. Podvig je posvetil pokojnemu očetu, ob njem pa zbiral sredstva za Detroit Justice Center.
Tudi ta pot ga je ponovno soočila z možnostjo smrti. Njegovo plezalno skupino je med odpravo skoraj zajel plaz.
V nekaj letih je tako človek, ki je nekoč svoj uspeh meril predvsem v številu poslušalcev, denarju in prepoznavnosti, prehodil celotne Združene države in stal na najvišji gori sveta. Toda tudi ti dosežki niso bili konec njegovega iskanja.
Trije dogodki, ki so ga usmerili h Kristusu
Nov preobrat se je zgodil na duhovnem področju.
Posner opisuje tri dogodke, ki so se zgodili v razmeroma kratkem obdobju in jih je sam razumel kot znamenja, povezana s Kristusom.
Prijatelj mu je med molitvijo oziroma prerokovanjem povedal stvari o njegovem življenju, o katerih mu Posner ni nikoli govoril. Ob drugem dogodku je v cerkvi več ur doživljal močan občutek "enosti". Tretjič pa mu je prijatelj omenil zelo konkreten dogodek iz njegovega življenja, ki se je zgodil devet mesecev prej – prav v trenutku, ko je Posner o njem ponovno intenzivno razmišljal.
"Te znake sem razumel kot signale, naj naredim korak proti Kristusu. Tako sem tudi storil. Pokleknil sem in svoje življenje izročil Njemu."
Sam pravi, da takrat še ni natančno vedel, kaj veruje. Njegovo razumevanje krščanstva se je začelo razvijati postopoma.
Danes svojo vero opisuje predvsem skozi način življenja:
"Zame biti kristjan pomeni, da skušam s celotnim telesom, umom in dušo živeti tako, kot je živel Kristus. Pomeni odpuščati ljudem. Z vsemi – še posebej z najrevnejšimi in najbolj osamljenimi – ravnati z neverjetno mero sočutja, milosti in predvsem ljubezni. Pomeni odpustiti vsakemu človeku v svojem življenju, tudi sebi, ter ljubiti Kristusa tako, da ljubimo ljudi."
Deset let pozneje se je vrnil na Ibizo
Po spreobrnjenju se je Posner vrnil tudi k pesmi, ki je pred leti postala simbol njegovega najbolj izgubljenega obdobja.
Napisal je njeno nadaljevanje z naslovom I Went Back to Ibiza – Vrnil sem se na Ibizo.
Tokrat je zgodba drugačna. Pripoveduje, da je že deset let trezen, da njegovega prijatelja Aviciija ni več in da si želi ustvariti družino. Govori tudi o tem, da je svoje življenje izročil Bogu, ki ga je znova pripeljal na oder.
In če je v prvi pesmi pel: "All I know are sad songs.", danes poje: "All I know are love songs." Nekoč je poznal le žalostne pesmi. Danes, pravi, pozna ljubezenske.
Krst kot nov začetek
Pred nekaj tedni je bil Mike Posner krščen. Pravi, da Jezus ni zmanjšal njegovega življenja ali srca, ampak oboje mnogo povečal. Trudi se za gradnjo osebnega odnosa z Bogom.
Od svojega krsta naprej na odru zmoli za svoje občinstvo in koncert ter tako svojo vero živi javno. O njej ogromno objavlja in si želi, da bi vsak človek našel smisel, kot ga je našel tudi on.
