“Na koncu dneva, preživetega s prostovoljstvom, začutim globoko duhovno napolnjenost”

Rada ustvarja in za svoje bližnje izdeluje unikatna darila, saj verjame, da vrednost darila ni toliko v njem samem, temveč predvsem v času, pozornosti in poznavanju človeka. Veliko ji pomenijo tudi dolgi sprehodi in pogovori s prijateljicami, v bolj stresnih obdobjih pa se sprošča s športom in tekom. Nekoč si želi preteči maraton.

Čeprav je pri njenem študiju delo z računalnikom praktično nepogrešljivo, sama ni pretirano navezana na telefon – hitro ga kje pozabi ali izgubi, na sporočila pa, kot hudomušno priznava, ne odgovarja vedno tako hitro, kot bi si želeli drugi. Odraščala je z dvema sestrama in bratom, zdaj pa je pred njo novo življenjsko poglavje: kmalu se bo poročila in preselila na Gorenjsko.

Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Moj idealen začetek dneva pomeni ležerno in umirjeno jutro, ko si lahko v popolnem miru privoščim skodelico kave in preprosto uživam v spokojnosti. Izjemno pomembno mi je, da mi ni treba hiteti in da se lahko v svojem ritmu pripravim na prihajajoče obveznosti.

Takšna jutra žal niso zelo pogosta, a ko se zgodi, da potekajo tako, nastopijo trenutki, ki jih želim v polnosti zajeti in v njih resnično uživati.

Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Tako kot večina deklet se tudi sama rada lepo uredim. To mi veliko pomeni, saj mi urejenost daje dodatno energijo in moč – tudi takrat, ko nastopi dan z manj motivacije in s težjimi obveznostmi, saj vse lažje pripeljem do konca. Ob tem pa mi je najbolj pomembno to, da se v prvi vrsti urejam zase in za svoje dobro počutje, ne pa zaradi drugih.

S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Zelo rada grem na dolge sprehode, tečem ali pa se odpravim v hribe – skratka, obožujem čas, preživet v naravi. Tam imam prostor za razmislek, globoko premišljevanje in tudi duhovno povezovanje. Še posebej v stresnih obdobjih najlažje najdem svoj mir in čas Zanj ravno takrat, ko sem zunaj, obdana z naravo.

Velik del svoje duhovne moči in izpolnitve pa črpam tudi iz udejstvovanja pri skavtih in Karitasu, kjer svoj prosti čas posvečam otrokom ter njihovim družinam. Na koncu takšnih dni kljub fizični utrujenosti najpogosteje začutim globoko duhovno popolnost in napolnjenost.

Vodenje skavtov in prostovoljstvo zahteva veliko časa, a gotovo tudi veliko da. Kaj vas pri delu za druge vedno znova prepriča, da je vredno vztrajati?
Tako kot pri vsakem drugem delu moraš tudi tu žrtvovati nekaj časa ter vložiti kar nekaj truda in energije. Vendar tistega, kar dobiš v zameno tukaj, drugje pogosto ne najdeš. Hvaležnost, ki ti jo izkažejo otroci in starši, ter hkrati zadovoljstvo, da si drugim dal nekaj, kar si nekoč sam prejemal – in zaradi česar si danes takšen, kot si. Tako omogočiš naslednjim generacijam, da so tudi one bogatejše za dragocene življenjske izkušnje in znanja.

Za bližnje radi izdelate ali poiščete unikatna darila in s tem pokažete, kako dobro jih poznate in da vam veliko pomenijo. Veliko ljudi ima z iskanjem daril težave. Imate kak univerzalen nasvet, kako poiskati ali pripraviti kar najboljše darilo, ki bo razveselilo bližnjega?
Takoj za željo, da za nekoga poiščem ali izdelam unikatno darilo, velja pravilo, da mora biti stvar uporabna ter nositi posebno sporočilo oziroma pomen za osebo, ki ji je namenjena. Čeprav nekoga dobro poznamo, se pogosto vprašamo: "Kaj naj mu podarim, ko pa ima že vse?" Ni treba, da je darilo veliko ali drago, lahko gre le za drobno pozornost. Pomembno je le, da z njo sporočimo osebi, da smo mislili nanjo in se zanjo potrudili, ker nam veliko pomeni.

Pred vami je veliko sprememb: poroka, selitev iz Ljubljane na Gorenjsko, ustvarjanje skupnega doma … Česa se v tem novem življenjskem obdobju najbolj veselite in kaj želite "prinesti" v to novo obdobje iz primarne družine?
Iskreno se najbolj veselim lastnega prostora pod soncem in časa, ki ga bom imela zase, čeprav me to obenem tudi malo straši. Doma sem najstarejša in ob mlajših bratih ter sestrah se je vedno kaj dogajalo. Ker sem bolj družabne narave, upam, da mi brez domačega kaosa ne bo preveč dolgčas.

Dinamičnost družine in sodelovanje v župniji pa sta stvari, ki mi ogromno pomenita in bi ju radi prinesla s seboj naprej, ne glede na to, kje bova živela. Prijatelji in okolje, kjer si lahko to, kar si, in ti omogoča da rasteš tako duhovno kot tudi osebnostno.

Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
"Vedno je lahko še slabše." (smeh) Sicer nimam neke posebne misli, ki bi me v trenutku dvignila, ko sem slabe volje, se pa v težkih situacijah pogosto zalotim, da se potolažim prav s tem izrekom. Ko pride slab dan, ga pač sprejmem in preživim, saj vem, da jutri prihaja nov dan – z njim pa tudi nova priložnost za boljši jutri.

Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Tako kot zjutraj tudi zvečer nimam nekega strogo določenega ali stalnega rituala; moj večer je precej odvisen od tega, kje se trenutno nahajam. Če sem doma, si s sestrama rade ogledamo kakšno dobro kriminalko in nato skupaj modrujemo o tem, kdo je krivec. Če sem v študentskem domu, pa s cimro radi debatirava dolgo v noč.

Na splošno zvečer rada berem in takrat običajno hitro zaspim, vendar je takšen večer zadnje čase bolj izjema kot stalnica.

Biti ženska je lepo, ker …?
Biti ženska je lepo, ker imamo v sebi čudovit dar nežnosti, sočutja in močnega občutka za sočloveka. Dan nam je materinski čut, ki ga lahko delimo. Velikokrat lahko ravno te darove uporabim pri delu z otroki, za katere se včasih pohecam, da so en majhen delček tudi moji, saj jih imam rada kljub temu, da me znajo kdaj dobro spraviti ob živce.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.