Škof Andrej Saje se je z mladimi spraševal, koliko smo pripravljeni vero pokazati tudi zunaj cerkvene "intime"
Bi znali kjerkoli in kadarkoli razumljivo odgovoriti, zakaj verujemo? Bi si upali zagovarjati vero pred drugimi, drugače mislečimi? S tem v zvezi je novomeški škof Andrej Saje delil zelo zanimiv pripetljaj iz let, ko je bil še dijak novomeške gimnazije. To so bili časi, ko božič še ni bil praznik v smislu dela in šole prostega dne. Nek sošolec je učiteljico matematike malce izzval: "Danes pa ne sprašujte, saj smo bili pri polnočnici." Odvrnila je: "Če ste verni, se pa izpišite iz te šole. To je šola za inteligentne ljudi."
Besede, ki jim je prisluhnil ves razred
Mladi Andrej, zdajšnji škof, tedaj ni bil med najzgovornejšimi. Tudi v matematiki za povrh ni ravno blestel. V tistem trenutku pa je ocenil, da je čas za odločno in jasno besedo: "Oprostite, jaz sem prizadet, ker ste rekli, da naj se verni izpišemo iz te šole. Ne vidim enega pametnega razloga. To se mi zdi diskriminatorno. Zaradi matematike me lahko vržete, če ne bom znal. Zaradi vere se pa jaz izpisal ne bom," je dejal pred vsem razredom in začudeno profesorico, ki je obstala odprtih ust.
Kmalu nato je bil vprašan. Nič ni znal, se spominja. "Kar enko mi dajte, bom prišel drugič," je obupal. Profesorica pa mu je prihajala nasproti s podvprašanji in pomočjo, kot je prej nikdar ni bil deležen. Pozneje sta ostala v stiku še dolgo: "Tudi na mojo novo mašo je prišla," se spominja.


Škofa na srečanju z mladimi
Prigoda je bila posneta na festivalu Stična mladih, kjer so obiskovalci lahko pokramljali tudi z najmlajšima slovenskima škofoma, novomeškim Andrejem Sajetom in murskosoboškim Janezom Kozincem. V sproščenem vzdušju so jima zastavljali tudi konkretna vprašanja. Odgovori so bili publiki primerni – konkretni, ne prezapleteni in podprti s primeri. Občasno tudi z zgodbami iz lastne mladosti, kot je ta. Daljši povzetek njunega srečanja z mladimi boste lahko prebrali v naslednjih dneh.

S svojimi dejanji in besedami lahko kaj spremenimo
Pomembno je naše zavedanje, da s pravimi potezami ob pravem času lahko vplivamo na javno mnenje v svojem okolju – v šoli, vrtcu, službi ali drugje – in tudi spremenimo, usmerimo, omilimo ali utrdimo kakšno prepričanje. "Ne kritizirajte drugih, svoje mnenje in vrednote pa le povejte," k pogumnemu delovanju v javnosti spodbuja škof Andrej.












