Prizadevati si moramo, da se poučimo in tako zmanjšamo svojo nevednost
Bralec Luka sprašuje:
Že nekaj časa se sprašujem, ali lahko človek greši tudi nevede?
Odgovarja duhovnik Gašper Otrin:
Greh je vedno dejanje, ki izhaja iz razuma in svobodne volje. Da bi bilo neko dejanje človeku v polnosti prišteto kot greh, mora ta vedeti:
- kaj počne,
- in se za to svobodno odločiti.
Odgovornost neke osebe za lastna dejanja pa je lahko včasih zmanjšana ali odpravljena zaradi nevednosti, prisile, strahu ali drugih okoliščin, ki omejujejo njegovo svobodo in sposobnost pravilne presoje.
Prav vsak človek, veren ali ne, pa je poklican, da v skladu z razumom upošteva svojo vest, s katero spoznava nravnost določenega dejanja. Tudi dejanje, ki je storjeno nevede in nehote (brez polne privolitve), lahko predstavlja greh, a z močno omejeno osebno krivdo. To pomeni, da človeku, ki v nevednosti ali ob zmotni sodbi stori neko grešno dejanje, tega ne moremo prištevati kot zlo.
Če je nekdo na primer odraščal brez verske vzgoje in ne ve, da je določeno dejanje grešno (npr. kontracepcija), lahko stori objektivno zlo, a z zelo zmanjšano ali odpravljeno osebno krivdo. Če pa ob tem sumi, da je nekaj narobe, a se ne potrudi izvedeti, s tem nosi del krivde in greha.
Cerkev zato slehernega človeka vabi k oblikovanju vesti, branju Svetega pisma, molitvi, da bi zmanjšali nevednost in živeli v polni svobodi Božjih otrok.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
