Hvaležni starši: v enem letu so se poročili vsi trije otroci

"Za Jaka (28) in Matevža (26) sva nekako pričakovala in bila pripravljena, da se bosta slej ko prej poročila. Matevž je s Klavdijo devet let, Jaka s Klaro osem. Nekoliko je presenetila Maja (23), ki je nekaj let mlajša od svojih bratov. Toda čisto vseeno je, ali bi bile poroke v enem letu ali v enem tednu – hvala Bogu, da so," je Doris hvaležna, da je to, kar sta v zakonu zgradila skupaj z možem, zdaj zraslo v tri nove družine.

"Čustveno sem zelo utrujena," iskreno pove Doris, ki se sedaj najbolj veseli dopusta z možem. Poudarja, da so si vsi trije otroci poroke organizirali sami in po svojih željah. "Midva sva jim pomagala finančno, kar smo se dogovorili že vnaprej. Nisva pa se vmešavala v njihove želje. Če so naju kaj vprašali, prosili za nasvet, sva svetovala, sicer pa se nisva vtikala." Starša sta tako otrokom dala nekaj, kar je včasih težje od konkretne pomoči: zaupanje. Vsem trem otrokom pa je Doris obljubila, da jim bo spekla poročno pecivo, kar je tudi uresničila. "Zelo rada namreč pečem."

Ob treh porokah v družini se hitro pojavijo tudi pomisleki glede oblačil. Mar bi morali za vse tri svečane dogodke kupiti nove obleke? "Mi smo se dogovorili, da imamo ženske na vsaki poroki drugo obleko, moški pa isto, le z drugo srajco in kravato. 'Moški so steber družine in so lahko oblečeni v iste obleke, ženska je pa tista, ki naredi ta steber lep,' me je potolažila prijateljica, ko sem imela nekaj pomislekov, ali bo moški del družine zaradi tega užaljen."

Pripoveduje, da ji je bilo čustveno nekoliko bolj naporno obdobje med prvo in drugo poroko, ki sta se zgodili v razmaku dobrega meseca dni. Prvi se je junija poročil Matevž z izbranko Klavdijo, nato julija Maja z izbrancem Klemnom, septembra pa še Jaka s Klaro.

"Po prvih dveh porokah sem bila kar nekako tiha in spraševali so me, kaj mi je, ali sem kaj jezna. Še sama sem se spraševala, kaj se mi dogaja. Ko sem bila pri maši, sem kar rekla: 'Ljubi Bog, kaj mi je?' Takrat sem dobila odgovor, da sem čustveno utrujena. V kratkem obdobju sem doživela ogromno raznolikih emocij. Tako da smo si nato do Jakove poroke že nekoliko odpočili."

Sedaj, ko sta z možem pospremila na skupno pot vse svoje otroke, se bosta morala tudi sama naučiti živeti v izpraznjenem gnezdu. "Ko sva se midva poročila in dobila otroke, sva se morala naučiti skrbeti še za nekoga drugega. Zdaj pa se bova morala naučiti, da nimava več neke take odgovornosti do otrok. Tako kot ne dobiš navodil, kako vzgajati, tudi ne dobiš navodil, kako živeti naprej, ko otroci odidejo. So pa vsi trije že v srednji šoli in pozneje na fakulteti živeli v dijaškem oz. študentskem domu, zato sva se z možem že takrat naučila malo bolj živeti drug z drugim. Prej sva vse v življenju počela z otroki, zdaj pa bodo priložnosti za vse, za kar je prej zmanjkalo časa, ker sva dajala prednost otrokom in vzgoji."

Ob vseh treh porokah pa je doživljala enako: solze sreče in ponosa. Pravi, da je po treh nepozabnih porokah iz okolice dobila kar nekaj vprašanj, katera ji je bila najlepša. "To je nekaj podobnega, kot če bi me vprašali, katerega otroka imam najraje. Vse tri imam enako rada in vse tri poroke so bile čudovite, izpeljane tako, kot so si zaželeli mladoporočenci. Karakterno so si naši otroci sicer precej podobni, vendarle pa imajo druge izbrance," se nasmehne. Otroci so bili med sabo tudi poročne priče drug drugemu.

"Hčerino poroko sem doživljala nekoliko drugače kot poroki sinov. Z njo sva prestali marsikaj težkega (med drugim je v najstniških letih prebolela raka, op. a.), poleg tega je sedaj spremenila priimek. Dejansko te toliko čustev naenkrat malo utrudi."

Kot mama ne skriva ponosa na svoje otroke. Vsakemu posebej je to povedala tudi v govoru na njihovih porokah. "Ponosna sem, da so pošteni, skrbni drug do drugega in da so dosegli zastavljene cilje oz. so na poti do njih. Poleg tega cenijo vrednote, za katere sva se trudila z možem: pomembna jim je vera, družina. Zadnja leta se mladi ne poročajo več tako pogosto, naši otroci pa so se od nekdaj nameravali poročiti."

In s kakšno popotnico jih je pospremila v zakonsko življenje? "Želim, da so njihove poti posute s polno ljubezni, radosti, iznajdljivosti in Božjega blagoslova. Pomembno je, da se bodo znali pogovarjati tudi takrat, ko bodo prišle preizkušnje, da se ne bodo zapirali, temveč bodo stopili skupaj z ženo oz. možem in našli pravo pot naprej."

V teh dneh sta tudi onadva z možem praznovala obletnico poroke, 29. po vrsti. "Hvaležna sem, da sva kljub preizkušnjam, ki so prišle naproti, ostala skupaj in sva lahko nekakšen steber otrokom. Mnogi zakonci pravijo, da se ne prepirajo. Toda to pomeni, da se niti ne pogovarjajo, da živijo drug mimo drugega. Midva sva bila pred 29 leti popolnoma drugačna, kot sva danes, in normalno je, da imava kot moški in ženska tudi nekoliko drugačne poglede na življenje. Bistveno je, da znaš vedno najti kompromis. Najlažje se je ločiti in iti vsak svojo pot. Tudi v zakonu nikoli ni samo sonce, pride tudi dež, so preizkušnje, te pa pomenijo, da rastemo in zorimo. Pomembno je, da znamo stopiti skupaj tudi v preizkušnjah."

S porokami je Doris Ribič tako še uradno dobila zeta in kar dve snahi. "Otrokom sem kmalu po tem, ko so domov pripeljali svoje izbrance, povedala, da bom naredila vse, da bom imela tri sinove in tri hčere. Ne bom ločevala, ampak bom gradila odnose. Upam, da mi to uspeva. Dobro se razumemo."