Pojdi na glavno vsebino

Glasba ju je povezala, družina pa postala središče njunega življenja

11 min branja
družina Žibrat

Avtor: Jasmina Lozar

Spoznala sta se ob snemanju pesmi, danes pa skupaj ustvarjata glasbo in s tremi otroki ustvarjata svoj ritem družinskega življenja

Deli članek :

Karin in Tim Žibrat sta simpatična zakonca, ki prihajata vsak s svojega konca Slovenije. Novogoričanka in Mariborčan sta se našla prek glasbe, ki jo tudi danes, kadar čas dopušča, ustvarjata skupaj. S tremi otroki – Karolino (5), Rafaelom (3) in Elijo (1) – sta se ustalila v Domžalah.

Oba pravita, da sta najprej zakonca, potem starša, šele nato pridejo službeni in drugi nazivi. Karin je diplomirala iz medicine, a je bila glasba že v času študija njen glavni vir dohodka, zato ji je dala prednost. Če ste si ogledali film Exodus 1945: Naša kri, ste med drugim lahko slišali tudi eno od njenih skladb Tu smo v temi. Pri glasbi celotnega filma je imel največjo vlogo prav njen mož Tim, ki je glasbenik in zvočni oblikovalec oziroma skladatelj za filme, reklame in druge medije.

Na premieri filma Exodus 1945: Naša kri

Da med vsem najbolj obožujeta svojo družino, pokaže že dejstvo, da intervju začnemo kar na njihovi poti iz trgovine, nadaljujemo pa na igrišču. Medtem ko se Karolina in Rafael samostojno igrata, se s Karin in Timom, seveda ob Eliji, usedemo na klop in pogovarjamo o njuni zgodbi, spreobrnenju, zakonu in še čem.

Od Eme do skupnega življenja

Karin in Tim sta se spoznala na snemanju pesmi za Emo, ko so Karin najeli kot spremljevalno vokalistko. "Že prvi dan se mi je zdel zanimiv," pove Karin, ki je Tima najprej zagledala skozi okno, ko ni našla vhoda v hišo, v kateri je takrat živel. "Predvsem naju je zbližala ljubezen do glasbe, lepote in želja po iskanju resnice," povesta. Tima je pri Karin fasciniralo, da se mu je za svoje napake opravičila, njo pa je pritegnil njegov pogum in to, kako je lahko s prav posebno lahkotnostjo zagovarjal stališča, ki so se mu zdela resnična. "Takega človeka sem si želela ob sebi," pripoveduje Karin.

Par sta postala leta 2017, leta 2020 sta se poročila, leto pozneje pa se jima je rodila Karolina.

Njun poročni dan

Vsak po svoje, a skupaj

"Ko imaš enkrat svojo družino, lahko rečeš, da je to bistvo, steber življenja nasploh," navdušeno pove Tim. Pravi, da vse izvira iz družine in da vsak, ki ima otroke, svetu preda neko zapuščino. "Vse, kar delam, delam zato, da lahko družina normalno funkcionira," doda.

Podobno družino doživlja tudi Karin, ki v njej vidi tudi izzive. "Izboljšala sem se v potrpežljivosti, moj ego vsakodnevno umira. Zdaj šele vidim, kako zagledana vase sem bila. Bolj kot to odpada, lepše je življenje."

Če bi družino Žibrat obiskali ob običajnem dopoldnevu, bi se družili s Karin in otroki. Verjetno bi poslušali Ello Fitzgerald in opazovali, kako je vsak vključen v vsa opravila. Tudi Elija, ki se tega še ne zaveda.

O tem, da jim je glasba blizu, pričuje tudi ta "nepričakovan družinski projekt":

Otrok zavestno nista vključila v vrtec

"Moj načrt je bil, da grem po dveh mesecih porodniške nazaj na odre," se spominja Karin, ko spregovorimo o tem, zakaj otrok nista vključila v vrtec, "a sem prvič v življenju čutila jasno pot, Božji klic, da ostanem doma. Izstopila sem iz vokalne skupine Bassless, kar je bilo izjemno težko, dala učenje petja na pavzo in ostala s Karolino na porodniški. Nisem si predstavljala, da je ne bi podojila pred spanjem v tistih prvih mesecih."

Po porodniški je nadaljevala s poučevanjem petja. Ker pa je to delo popoldansko, s Timom nista videla smisla, da bi Karolino vključila v dopoldanski vrtec. Kmalu zatem je ponovno zanosila.

Ker ima ob vsaki nosečnosti hiperemezo (hudo slabost in bruhanje), je bila doma in nezmožna za delo. "Nobena pot me ni vodila iz doma," pravi Karin. "Ko se je rodil Rafael, nama ni bilo smiselno, da bi bila Karolina v vrtcu, medtem ko sem z njim doma." Ves čas se je zdajšnji rešitvi sicer upirala, saj je pela in poučevala celo med svojimi počitki med porodniško. "Ves čas me je nekaj naplavljalo na obalo doma."

Družinsko življenje, ki vpliva tudi na ustvarjalnost

Zdaj pravi, da ima najboljše življenje. "Fajn je, ker se otroci ves čas skupaj igrajo in tudi ko gre vse narobe in se eden ravno pokaka, drugi pa nujno potrebuje pomoč, ker je padel, se celo v teh trenutkih oblikuje harmonija, ki je ne znam opisati." Doda še: "Družina mi pomeni varnost in je zame najbližji stik z nebesi."

"To, da si lahko doma z otroki, je priložnost, da delaš dobro," o takšnem poslanstvu pove Tim, a hkrati opozarja, da to ni zagotovilo. Meni tudi, da je težko vztrajati pri idealu, ki bi spodbujal k temu, da je otrok manj s starši.

Če bi Tima videli z njegovimi otroki, bi gotovo opazili, kako navdušen je nad njimi in kako rad z njimi preživlja čas. "Imeti otroke je ena redkih odločitev, s katero sem popolnoma pomirjen, ker vem, da je pravilna," pravi.

Družina vpliva tudi na Karinino ustvarjalnost. "Porod brez protibolečinskih sredstev je bil zame stik z dnom. S smrtjo na nek način. Spomnim se trenutka tik pred zaključno fazo poroda, ko je postala bolečina tako huda, da nisem zmogla več." Zavedala se je, kako malo nadzora pravzaprav ima, saj je vedela, da bo rodila s svojim sodelovanjem ali brez njega. "Živo se spomnim trenutka, ko sem se predala. Spustila kontrolo, pustila, da gre telo svojo pot."

"Ko gledam nazaj, mislim, da je bil to ključen trenutek," pripoveduje. "Srečanje s svojo nemočjo, predaja moči nečemu večjemu izven sebe ter izjemen blagoslov, ki je sledil. Rojstvo prelepe deklice, pravega čudeža, in zaupanje vase, ki je prišlo, ko sem se zavedala svoje 'šibkosti'. To izkušnjo nosim s sabo, ko se soočam z bolečino in izzivi življenja."

"Glavni prioriteti družini sta Bog in zakon, šele potem lahko družina funkcionira"

Kljub temu, da gre za njegovo misel, Tim ni vse življenje veroval v Boga. Vero je sprejel šele leta 2022, ko je ugotovil, da v življenju ne more več racionalno zmagovati. Prej se je za vse težave zanašal na razum, potem pa jih je bilo preveč, da bi mu še uspevalo. "Šele potem sem videl, da potrebujem Jezusa. Prej nisem vedel, zakaj bi ga potreboval, če pa je bilo vse v redu," pravi.

Na dogodku Jordana Petersona je slišal: "Kdo si ti, da boš kritiziral vero od zunaj? Ne znaš si niti urediti lastne sobe, kaj šele da bi vedel, kako urediti kompleksno, več stoletij staro socialno inštitucijo. Postani del in šele potem boš imel blago idejo, kaj kritiziraš." Prešinila ga je ideja, da bi lahko nekoč šel pogledat katoliški, pravoslavni in protestantski obred. Takrat se mu je vse v življenju lomilo in imel je kar nekaj pogovorov z bližnjimi.

Tim v svojem studiu

Tim je prav to obdobje izpostavil kot eno najtežjih. Bil je čas po rojstvu Karoline, ko sta s Karin začela postavljati meje in iskati ravnovesje med pričakovanji širše družine ter potrebami svoje mlade družine. To ju je spodbudilo tudi k iskanju terapevtske podpore. "Bilo mi je težko, ker sem vedno deloval tako, da ustrežem drugim. To pa ni mogoče, ker če ugajaš enemu, lahko drugemu s tem stopiš na žulj."

O veri še doda: "Najbolj mi je pomagalo, ko sem lahko končno stvari predal Bogu. Enkrat sem vozil in kričal na Boga, naj on prevzame, ker jaz ne morem. V trenutku sem se umiril in ugotovil: 'Saj res, nimam vsega pod nadzorom in Bog želi od mene, da njemu prepustim to, česar jaz ne zmorem.'"

Karinina pot do osebne vere

Zanimivo je, da tudi Karin, čeprav je prejela vse zakramente, do takrat vere ni zares prakticirala. "Vedno sem verjela v Boga, a ker ne maram konfliktov, sem se tej temi v družbi raje izogibala. Ko dobiš otroke in jih moraš vzgajati, to ni več možno." Začela se je spraševati, kaj bo o Bogu povedala otrokom. Začela je brati in raziskovati. Prešinilo jo je, da mora obstajati resnica, ki velja zanjo in za nekoga pred 2000 leti. "Spoznanje o objektivnosti resnice in lastne življenjske izkušnje v poporodnem obdobju so me vodile do Jezusa."

Kot najtežje obdobje sama izpostavi nekaj mesecev pred Elijevim rojstvom. "Čutila sem, da ni zaželen, in kot da bi takrat šlo vse narobe," se spominja in doda: "Elija je moj otrok vere, ker se je zdelo, da nič ne gre dobro, on pa je vse naredil trikrat lepše."

Elijevo rojstvo

"Za mamico"

Tim se je kmalu po Karolininem rojstvu pridružil molitveni skupini, Karin pa se je prvič srečala z rednim branjem Svetega pisma, razmišljanjem o prebranem in prosto molitvijo. Začela sta moliti sama in z otroki. Vera je danes pomemben del njihovega vsakdana. "Zdaj imam včasih občutek, da moram po juhi zmoliti še za glavno jed," se pošali Tim.

Zjutraj si Karin in otroci povedo, za kaj so hvaležni. Karin vsak dan Boga prosi, naj ji pokaže, kaj želi od nje. Podobno začnejo moliti tudi otroci. Ko Rafaela in Karolino vprašam, za kaj sta v današnjem dnevu Bogu hvaležna, je odgovor pri obeh enak: "Za mamico."

"To oni vadijo doma vsak dan, ko me ni," s smehom odvrne Tim.

Negovanje medsebojnega odnosa

Tim je veliko v studiu, oba imata svoje projekte, zato se morata ob treh otrocih potruditi, da poleg družinske dinamike poskrbita tudi za medsebojni odnos. "Odkar sem malo bolje predelala stare rane, znam najin skupni čas bolje izkoristiti," razmišlja Karin. Povesta, da pomaga tudi dobra družinska spalna rutina. "Točno veva, kdaj se za otroke zaključi dan. Ob pol devetih jih dava spat, potem pa imava nekaj skupnega časa."

Božič z Elijo v trebuščku

Omenita tudi, da se zelo rada pogovarjata in družita. Skupaj rada obiščeta kakšno sobo pobega, je pa težje, ker nimata blizu starih staršev, ki bi lahko kdaj popazili na otroke. "Imava veliko dobrih prijateljev, ki jim je lepo z najinimi otroki," hvaležno pove Tim, ki je ravno pred kratkim ženi za obletnico poroke lahko pripravil zmenek prav zaradi prijateljev.

Lepota, ki jo delita

Družina Žibrat morda ni najobičajnejša, je pa zelo srčna. Prav v tej srčnosti se morda skriva odgovor na vprašanje, kaj je za Karin in Tima lepa glasba: ta ne nastaja zato, da bi preglasila hrup okoli nas, temveč da bi človeka za hip ustavila in ga povzdignila. Tim jo prepoznava kot nekaj, kar kaže proti Bogu, umetnikom pa pripisuje posebno občutljivost za lepoto. Karin ob tem dodaja, da ustvarjanje prinaša tudi odgovornost – da skušaš ustvariti nekaj dobrega, nekaj, kar bo seglo do ljudi. In čeprav je lepoto včasih težko izmeriti ali poimenovati, jo je vredno iskati in deliti. Tako tudi Karin in Tim na skupni poti vedno znova iščeta Boga in ga skušata v vseh odnosih deliti naprej.