"Pari se na poroko pripravljajo eno, celo dve leti. Marsikaj se da načrtovati, tiste pristne sreče, ljubezni, ki vlada med njima in posledično med ljudmi, pa se ne da načrtovati. Na takih porokah je res čudovito"

Johana in Peter Kovač sta zakonca in starša dveh otrok – eno- in triletnika. Peter je zaposlen v Domelu, Johana pa je samostojna podjetnica, ima svoj frizerski salon.

Združila ju je ljubezen do glasbe, spoznala sta se v Ansamblu Dveh dolin, se zaljubila, priložnostno začela peti na porokah in takrat je spontano nastala ideja, da bi ustanovila svoj duet, ki sta ga poimenovala Poročni trenutek.

Johana se je po dolgih letih glasbenega izobraževanja vpisala na akademijo za glasbo, vendar je po letu študija ugotovila, da jo bolj veseli frizerska dejavnost. Sedaj obiskuje ure petja pri slovenski pevki Lei Sirk.

Preberite še:10 najlepših pesmi za cerkveno poroko

Doma imata nekaj koz, ki jim dajejo mleko, zanje rada poskrbita tudi otroka.

Ob sobotah sta med sezono porok veliko odsotna, saj pojeta na poročnih obredih, zato sta zelo hvaležna starim staršem, ki v tistem času popazijo na njuna otroka. Kljub veliko obveznostim se trudita, da čim več časa preživijo skupaj, redno skrbita tudi za svoj skupni čas in pogovore.

Johana in Peter sta na večino vprašanj odgovarjala skupaj.

Fotografija je last zakoncev Kovač.

Od kod vajina strast do petja?
Johana: Od malih nog sem poslušala očeta v raznih zborih, moških zasedbah ali pa kar doma v kopalnici oz. med delom na kmetiji. Ves čas je in še vedno prepeva. Ob nedeljah smo bili z družino pri svetih mašah vedno prisotni “eno nadstropje višje”, na koru. Že kot deklica sem dobila note v roke in pomagala pri petju.

V prvem razredu so me starši vpisali v glasbeno šolo na klavir, v srednji šoli pa sem se vpisala še na solo petje. Sprejeta sem bila celo na akademijo za glasbo v Ljubljani, vendar se tam nisem našla. Še isto leto sem s tem študijem končala. Sedaj občasno hodim na ure petja k Lei Sirk v Koper.

Preberite še:Kdo sploh je Lea Sirk?

Peter: Pri meni se je strast do kitare razvila prek narodnozabavne glasbe. Moj oče je igral harmoniko in večino časa poslušal to zvrst glasbe. Tako je oče mojega starejšega brata učil igranja harmonike, posledično pa sem se sam naučil igranja kitare – da sva bila lahko duet. Obstajajo fotografije, na katerih sva fotografirana s kitaro in harmoniko, ki sta bili takrat še igrači. 😊

Fotografija je last zakoncev Kovač.

Kako se je rodila ideja o oblikovanju dueta Poročni trenutek?
Najprej sva bila oba člana narodnozabavnega ansambla (Ansambel Dveh Dolin). Tam sva se tudi spoznala. Leta 2018 se je poročila Johanina sodelavka in naju prosila za petje na njenem obredu, v kakršnikoli zasedbi želiva. Tako se je vse skupaj začelo. Glas o tem, da sva pela na poroki, se je hitro širil in naenkrat so se najine sobote napolnile s poročnimi obredi.

Verjameva, da je k prepoznavnosti prispevalo dejstvo, da sva bila člana ansambla. V tem času sva dobila še dva otroka, zato sva ansambel (ki za seboj ob redni službi prinese naporne vikende in premalo časa, preživetega z otroki) opustila. Domov sva namreč utrujena prihajala šele naslednji dan, ko se je že danilo.

Preberite še:Bratsko-sestrski duet Urban & Katarina: “Najine razlike nama pridejo prav”

Otroci so si želeli biti z nama, midva pa sva “padla” v posteljo. Zvečer, ko sva se približno “sestavila”, pa sva jih le še pospremila v posteljo. In naenkrat je ponedeljek, nov delovni dan. Zato kot duet zaenkrat delujeva le na poročnih obredih in ne na slavjih. Tako je nedelja normalen, spočit dan za družino.

Sedaj se trudiva, da čim več časa posvetiva duetu, vajam, rednemu odgovarjanju parom, sestankom s pari … Skleneva lahko, da duet v resnici ni bil načrtovan. Nastal je popolnoma spontano.

Fotografija je last zakoncev Kovač.

Kateri trenutki so na porokah za vaju najbolj ganljivi, se vaju najbolj dotaknejo, čeprav sta na “delovnem mestu”?
Najbolj ganljivi trenutki na poroki so predvsem tisti, ko se po celem prostoru začuti ljubezen med mladoporočencema. Pari se na poroko pripravljajo eno, celo dve leti. Marsikaj se da načrtovati, tiste pristne sreče, ljubezni, ki vlada med njima in posledično med ljudmi, pa se ne da načrtovati. Na takih porokah je res čudovito. Nama je v resnici malce težje, saj težje premagujeva svoja čustva.

Letos sva pela na poroki simpatičnega para, kjer sem po civilnem obredu vprašala mamo neveste, kako vzgojiti tako krasno hčer, kakšen je recept. Odgovorila mi je, da je njena hči po srcu točno taka kot njena stara mama.

Preberite še:“Na porokah obožujem iskrice v nasmehih in očeh para, ker je takrat vse tako zelo pristno”

Ta je namreč pustila svojo bogato družino in se poročila z revnim hlapcem, čeprav je imela priložnost, da se poroči z bogatim kmetom. Družina je prekinila vse stike z njo, saj jih je bilo njenega dejanja sram. Težko je bilo, pa je bila vseeno srečna. To. To je recept. Pomembno je, kaj nosimo v srcu in da nismo materialisti. To je trenutek z letošnje poroke, ki si ga bova zapomnila za vedno.

NikainNeja | NikainNeja

Katere pesmi, ki jih prepevata na porokah, so vama najljubše?
Najljubše pesmi so nama tiste, ki imajo (za naju) močna sporočila. S posebnim žarom zapojeva pesem Adija Smolarja Na travniku. Zapela sva jo tudi na svoji poroki, ko sva razrezala poročno torto.

Takrat sva že imela najinega starejšega sina, zato sva se lahko še dodatno vživela v vsebino pesmi. Ljube pesmi so nama tudi tiste, ki sva jih že velikokrat zapela, saj jih dobro znava in posledično še močneje občutiva.

Fotografija je last zakoncev Kovač.

Krmarjenje med družino, karierama in petjem je verjetno na trenutke kar velik izziv. Kako ob vsem tem poskrbita, da najdeta čas zase?
To krmarjenje je lahko včasih zelo naporno. Veliko najinega dela ostaja skritega očem. Med tednom hodim na petje k Lei, vadiva skupaj, se učiva novih pesmi, se dobiva s pari, odgovarjava na e-pošto.

Priložnosti za petje pa se pojavijo bolj ob vikendih. S pari se za petje dogovoriva v večini vsaj eno leto pred samo poroko. Zato na dan poroke ne moreš enostavno vzeti “bolniške” zaradi bolnega otroka.

Preberite še:“Pomembno nama je, da smo kot družina veliko časa skupaj”

Čas zase si vzameva največkrat prav ob sobotah, ko končava s petjem na porokah, ali pa vmes, ko imava kakšno uro včasih prosto, da greva lahko na kosilo. Otroci so seveda doma v varstvu (Bogu hvala za babice in mame, saj brez njih ta duet sploh ne bi obstajal).

Poleg tega pa imava navado, da hodiva skupaj spat in se vsak večer še vsaj pol ure pogovarjava. Pogovoriva se o tem, kakšen je bil najin dan, o službi, o otrocih, o napakah, ki jih delava pri vzgoji, o počutju, o načrtih za prihodnost …

Preberite še:Če v zakonu “ne čistiš zadev sproti, se kozarec polni in postopoma gre vse skupaj čez rob”

Zaradi poplav smo se sedaj začasno preselili k Petrovim staršem. Trenutno življenje je malce bolj zmedeno, saj ob redni službi, vajah, košnji, otrocih še sama prenavljava stanovanje. Prenova je za seboj prinesla tudi to, da trenutno ne hodiva skupaj spat.

Ugotovila sva, kako zelo pomembni so ti večerni pogovori pred spanjem, saj nama obema zelo manjkajo. Približno enkrat mesečno si vzameva čas zase, ko otroka zaspita. Eden od naju pripravi sadno kupo ali pa kozarec vina in tako se pogovarjava, dokler ne postaneva utrujena.

Fotografija je last zakoncev Kovač.

Kako sta prišla do ideje, da bi skrbela za kozice in pridelovala domače mleko? Kaj vama je pri tem hobiju najbolj všeč?
Za kozice sva se odločila, ko sem se po prvem porodu poglobila v knjige na področju vzgoje, prehrane in telovadbe po carskem rezu. V prehrani za člane svoje družine sem si želela kakovostno surovo mleko (saj ga popijemo zelo veliko) in ugotovila, da si ga bova najlažje zagotovila, če ga pridelava sama.

Poleg tega sem si želela, da otroci odraščajo ob domačih živalih, da se naučijo skrbeti zanje in jih ceniti, ker nam dajo hrano. Ugotovila sem, da so koze idealne. Niso zahtevne živali (pod pogojem, da imajo zelo trdno in visoko ograjo, sicer pobegnejo), dale pa bodo ogromno. Vsakodnevni obiski pri kozah so postali družinski hobi.

Preberite še:Miha in Klara pripovedujeta: od “mestnih srajc” do pravih kmetovalcev

V poletnem času se vsak dan vsi skupaj odpravimo z motokultivatorjem nakosit travo in robide. Spotoma se za kakšno uro ustavimo še na našem vrtu, ki je zraven kozje hišice, da oplevemo zelenjavo. 😊 Tako je narejeno veliko koristnega, hkrati pa smo skupaj kot družina. Obema veliko pomeni čas, ki ga preživimo skupaj.

Fotografija je last zakoncev Kovač.

Kako kot družina najraje preživljate skupni čas?
Najraje preživljamo naš čas pri kozicah, na vrtu ali pa za mizo, ko vsi skupaj jemo. Trudimo se, da čim več obrokov pojemo skupaj in se hkrati pogovarjamo. Tudi beremo veliko. Veliko časa preždimo za otroškimi knjigami ali pa pojemo najrazličnejše pesmi. Najin starejši sin je prava zakladnica številnih pesmi.

Zavedava se, da bo kmalu prišlo drugačno obdobje, ko bodo otroci odšli v šolo, postali najstniki in bo skupnega časa vedno manj. Zato se trudiva, da je čas, ki jim ga nameniva, kar se da kvalitetno izkoriščen. Zelo radi se tudi podružimo s prijatelji in najinimi starši.

Fotografija je last zakoncev Kovač.

Preberite še:Novo življenje z darovanim srcem. “Nikoli se ne bom mogla dovolj zahvaliti”

Preberite še:Mama, ki je izgubila 6-letnika: “Nosila sem te v svojem telesu; danes te nosim v svojem srcu”

Preberite še:Nenavadna beatifikacija: Blažena družina Ulma je zgled ljubezni, ki se daruje do konca

Bogomir Štefanič

Bogomir Štefanič

Nekdanji vojaški vikar o Slovenski vojski: “Ne bi delal panike”