Rodil se jeokoli leta 469 v mestu Vannes na južni obali Bretonskega polotoka v Franciji,
umrl pa je1. marca 550 v mestu Angers, prav tako v Franciji.
Zavetnik: velja za priprošnjika ob otroških boleznih
Rojen ob “koncu” Rima
V času Albinovega rojstva se je v tedanji Galiji, njegovi domovini, rimska prevlada začela razkrajati in umikati novi družbi, ki so jo začeli vzpostavljati germanski Franki. Ti so bili sprva še pogani, pozneje pa so sprejeli krščanstvo. Albinovi starši so bili še pripadniki starega rimskega reda. Albin je zato že v mladosti prejel najboljšo krščansko vzgojo, ki ga je pripeljala do odločitve, da želi postati redovnik. Odšel je v samostansko samoto.
Mlad opat
Pravila meniškega načina življenja še niso bila strogo določena, vsak samostan je živel dokaj samostojno in svobodno, upoštevajoč predvsem pobude posameznih asketskih voditeljev. Albin je živel po načinu, ki je pripadal šoli sv. Martina. Poglabljal se je v svete knjige, razvijal vrline in svoje posebne darove. Že zgodaj je postal vodilna osebnost v svoji okolici in imel, zlasti zaradi svojega krepostnega življenja, ugled tudi med starejšimi menihi. Imel je komaj 35 let, ko so ga izvolili za opata v Tehilaku.
Po volji ljudstva postal škof
Pri njegovih šestdesetih letih so ga na željo ljudstva imenovali za škofa v mestu Angers. Kljub visoki starosti je škofijo vodil kar dvajset let. Njegova glavna naloga je bila oznanjevanje evangelija versko zanemarjenim množicam staroselcev in mlademu rodu Frankov, ki so komaj dobro sprejeli krst in bili potrebni temeljite verske izobrazbe. Njegova posebna skrb so bili reveži, veliko težav je imel zlasti s tedanjimi oblastniki in mogočneži, ki so na zunaj sicer sprejeli krščanstvo, v svojih navadah pa so ostali surovi pogani.
Vir: druzina.si