Rodil se je in umrl v 9. stoletju pred Kristusom.
Zapustil bogato kmetijo zaradi služenja Bogu
Prerok Elizej, ki je deloval v drugi polovici 9. stoletja pred Kristusom, sam ni nič zapisal, pač pa je njegovo delovanje natančno popisano v Drugi knjigi kraljev. Prerok Elizej je bil premožen kmet v kraju Abel Mehole v jordanski dolini. Ko je z dvanajstimi jarmi volov oral njivo, je prišel k njemu prerok Elija in si ga je po Božjem naročilu izbral za učenca in naslednika. Elizej je hodil z Elijem, dokler ni bil ta na ognjenem vozu vzet v nebo. Ob slovesu mu je Elija prepustil svoj plašč in mu izročil tudi dve tretjini svojega duha in preroške moči, ker je videl težave, ki so čakale njegovega zvestega učenca. Preroško službo v severnem, izraelskem kraljestvu je Elizej opravljal več kot pol stoletja. Živel je samo za svoj preroški poklic.
“Čudežni” mož
Druga knjiga kraljev našteva vrsto čudežev, s katerimi je Bog proslavil preroka Elizeja. Najbolj znan čudež je ozdravljenje aramskega vojskovodje Naamana kužne bolezni ‒ gobavosti. Naaman je pričakoval, da ga bo prerok kar se da slovesno sprejel, ta pa mu je poslal sla z naročilom: “Pojdi in se umij sedemkrat v Jordanu in boš zopet zdrav in čist!” Prerok Elizej je storil čudež še po svoji smrti: ko so pogrebci v naglici vrgli moško truplo v Elizejev grob, je mrtvi ob dotiku s prerokovanimi kostmi oživel. To se je zgodilo v Samariji. Ob njegovi smrti je izraelski kralj silno žaloval. Čeprav je bil vladar, ki je “delal, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh” ‒ torej proti božji volji ‒, je preroka vseeno spoštoval, ker je bil njegova vest.
Vir: druzina.si