Rodila se je leta 931 v Burgundiji v Franciji,
umrla je 16. decembra 999 v Selzu, prav tako v Franciji.
Zavetnica: nevest, izgnancev, staršev večjih družin, princes, ujetnikov, vdov, vnovič poročenih, žrtev raznih zlorab
Pokončna in pogumna kraljica
Bila je hči kralja Rudolfa II. Burgundskega in Berte Švabske. S šestimi leti so jo zaročili ter s šestnajstimi (leta 947) poročili z Lotarjem, sinom lombardijskega kralja Huga. Imela sta hčer Emo, ki je postala francoska kraljica. Moža so ji njegovi tekmeci kmalu zastrupili in umorili. Po smrti moža Lotarja se je njegov domnevni morilec grof Berengar dal samovoljno okronati in jo je hotel poročiti s svojim sinom. Ker na to ni pristala, jo je oropal vsega premoženja in dal skupaj s hčerko Emo zapreti in grozno mučiti. Po nekaj mesecih ji je uspelo pobegniti. Leta 951 se je drugič poročila s kraljem Otonom I., ki je pozneje postal cesar svetega rimskega cesarstva. Imela sta štiri otroke: Henrika, Bruna, Matildo in Otona II.
Močno si je prizadevala za dobro cerkve in ljudi
Dvajset let ju je z Otonom vezala velika in iskrena ljubezen. Leta 962 ju je papež Janez XII. v Rimu okronal in mazilil za cesarja in cesarico svete rimske države. Breme in odgovornost državniških poslov je bilo veliko in težko, saj naj bi bila sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda na neki način uresničitev božje države na zemlji. Adelajda v Otonove odločitve kljub temu ni posegala, razen kadar je šlo za vprašanje Cerkve in kulture. Ustanavljala je namreč samostane in zidala cerkve, hkrati pa sodelovala pri prenovi verskega življenja. Po Otonovi smrti je njegov sin Oton II. pod vplivom svoje žene Teofane in tistih, ki cesarice niso marali, dosegel, da se je Adelajda umaknila k bratu v Burgundijo. Pozneje se je z njo pobotal in jo postavil za namestnico v Italiji.
Vir: druzina.si