Rodil se je 2. marca 283 na Siciliji v Italiji,
umrl je 1. avgust 371 v Vercelliju, prav tako v Italiji.
Zavetnik: mesta Vercelli
Kot mlad škof poslan v “boj”
Rodil se je na Sardiniji, a se je s starši kmalu preselil v Rim, kjer je preživel mladost in prejel odlično izobrazbo. Tu je bil krščen, prejel mašniško posvečenje ter nekaj časa opravljal službo lektorja rimske duhovščine. Leta 340 ga je papež posvetil v škofa in poslal v mesto Vercelli, ki je bilo v tistem času močno arijansko gnezdo. Evzebij se je lotil dela in se uspešno boril proti zmotam, ki so jih širili arijanci, namreč da Jezus ni imel resnične in popolne božje narave. Za čisto in pravo vero je v bojih z arijanci v svojem dolgem življenju toliko pretrpel, da so mu dali častni naziv spoznavalec.
Škof, ki je vpeljal meniško življenje z vzhoda na zahod
Zaradi svoje dela je bil tudi preganjan, leta izgnanstva je preživel v Palestini, Kapadokiji in Mali Aziji, nekaj časa pa tudi v puščavi v Egiptu. Šele leta 361 pod vladavino cesarja Julija Odpadnika so se vsi izgnani škofje smeli vrniti domov, med njimi tudi Evzebij. Cesar je računal, da se bodo sami med seboj sprli glede različnih stališč do arijanizma, pa je, nasprotno, sinoda, ki jo je leta 362 sklical sveti Atanazij, pokazala njihovo veliko edinost, ko je šlo za obsodbo arijanske zmote. Evzebij je kot prvi škof na Zahodu po zgledu vzhodnih Cerkva za svoje duhovnike vpeljal skupno življenje; delo, ki ga je pozneje nadaljeval tudi sveti Avguštin. Iz te skupnosti je nastal red avguštincev, ki so si za zavetnika izbrali svetega Evzebija.
Vir: druzina.si