Wikipedia | Domena publiczna
Živela je v 2. stoletju v Rimu v Italiji.
Zavetnica: cerkvenih glasbenikov
S svojim zgledom je spreobrnila moža
Ta mučenka ni legendarna oseba, kajti v Kalistovih katakombah so našli njen grob poleg kripte papežev. Cecilija se je poročila s poganom Valerijanom. Soproga je prosila, naj sprejme vero v enega Boga in se da krstiti. Valerijan je ubogal. Ko se je vrnil k svoji ženi, je zagledal ob njej angela, ki ji je podajal venec iz lilij in vrtnic. Valerijan je pridobil za krščanstvo tudi svojega brata Tiburcija. Oba sta se ponudila, da bosta pokopala mučence, ki jih je dal usmrtiti mestni prefekt. Izdali so ju, mučili in obglavili.
Zvestoba v ognju in smrti
Oblastnik je hotel Cecilijo najprej prepričati, da bi opustila svojo vero. Ko pa se mu to ni posrečilo, jo je dal sežgati. Toda iz plamenov je prišla nepoškodovana, zato je ukazal, naj jo obglavijo. Pasijon pravi, da jo je rabelj trikrat udaril z mečem, vendar je ostala živa še tri dni in v tem času razdelila svoje premoženje. Svetega papeža Urbana pa je prosila, naj njeno hišo spremeni v cerkev. V 15. stoletju so začeli sv. Cecilijo častiti kot zavetnico glasbe, ker je, kakor pripoveduje pasijon, na poročni slovesnosti v svojem srcu opevala Boga. Leta 1584 je Aleksander Marino ustanovil v Rimu bratovščino sv. Cecilije kot organizacijo glasbenikov. Tudi francoski glasbeniki so od 16. stoletja naprej častili Cecilijo kot svojo zavetnico in njen god obhajali vsako leto 22. novembra.
Vir: druzina.si
Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.