Živela sta v prvem stoletju, Ana v Betlehemu, Joahim pa v Nazaretu, kjer naj bi tudi umrla.
Zavetnika: Sveta Ana je zavetnica Firenc, Innsbrucka in Neaplja, priporočajo se ji za srečno poroko in srečen zakon, za obdarjenost z otroki, za srečen porod; je zavetnica mater, vdov, gospodinj, delavk, hišnih delavcev, rudarjev, tkalcev, strugarjev, zlatarjev, rezbarjev, mlinarjev, kramarjev, vrvarjev, krojačev, pletilcev nogavic, klekljaric, slug; je priprošnjica za dež, proti neurju, za srečno zadnjo uro, pri iskanju izgubljenih predmetov. Sveti Joahim pa je zavetnik zakoncev, mizarjev in trgovcev z lanom.
Zakonca, ki sta razdelila svojo premoženje za svetišče in uboge
Ana in Joahim sta bila kraljevega, Davidovega rodu. Legenda pravi, da je bila Ana rojena v Betlehemu staršem Stolanu in Emercijani iz Levijevega rodu. Kmalu po poroki sta razdelila svoje premoženje na tri dele: za svetišče, za uboge in za njuno preživnino. Nista pa imela otrok, ki sta si jih zelo želela. Ana je kakor svoj čas Ana, mati preroka Samuela, molila v Gospodovi hiši, naj se Gospod ozre nanjo in ji da sina, ki ga bo Bogu darovala vse dni svojega življenja.
Sam angel ju je potolažil
Legenda pripoveduje, da je angel zakonca potolažil in jima razodel, da bosta dobila hčer, ki bo v veselje vsemu človeštvu; dasta naj ji ime Marija. Razodeta verska resnica pa je, da je bila Marija, Anina in Joahimova hči, spočeta brez madeža izvirnega greha. Voščimo srečo zaradi te odlike srečnim staršem! Štirinajst dni po rojstvu sta Joahim in Ana dala svoji hčerki ime Mirjam, po naše Marija. Starša sta peljala Marijo še čisto mlado v tempelj, jo Bogu darovala, kot sta se zaobljubila, in jo v Jeruzalemu dala v tempeljski zavod za deklice, sama pa sta se vrnila domov. Vsako leto sta se za tri velike judovske praznike veselila, da bosta romala v Jeruzalem in srečala svojo drago hči.
Vir: druzina.si