Rodil se je okoli leta 280/286 v Patrasu v Grčiji,
umrl je 6. decembra okoli leta 345/351 v Miri v Turčiji.
Zavetnik: Rusije, ministrantov, otrok, devic, romarjev, popotnikov, advokatov, sodnikov, notarjev, trgovcev, lekarnarjev, gostilničarjev; trgovcev z vinom, z žitom in parfumi; ladjarjev, mornarjev, splavarjev, mlinarjev, pekov, mesarjev, pivovarnarjev, žganjarjev, kmetov, tkalcev, kamnosekov, delavcev v kamnolomih, sodarjev, izdelovalcev gumbov, svečarjev, gasilcev, ujetnikov; za srečen zakon, proti vodnim nevarnostim in stiskam na morju
Pokončen in pošten mož kljub trpljenju
Oče Evfemij in mati Ana, bogata, zelo pobožna in velika dobrotnika revežev, nista mogla imeti otrok, a sta v starosti prav zaradi svoje dobrote po božji obljubi dobila sina Nikolaja. Starša sta ga vzgajala v zglednega in vernega moža. Toda že v njegovem otroštvu sta oba umrla. Še kot mlad moški je okoli leta 300 postal škof v Miri v Likiji, v današnjem Demru v turškem okrožju Antalija. Kmalu po njegovem nastopu so se tam začela preganjanja kristjanov pod cesarjem Galerijem Valerijem Maksiminom.
Branitelj prave vere in ljudi
Okoli leta 310 so prijeli in hudo mučili tudi Nikolaja. V ječi je veliko pretrpel, tako da je prejel naziv spoznavalec. V Miro se je vrnil šele, ko je cesar Konstantin dal kristjanom svobodo in priznal krščanstvo za državno vero. Leta 325 je nastopil na znamenitem koncilu v Nikeji, kjer je z drugimi škofi obsodil Arijeve zmote. Ohranjena so poročila s tega zborovanja, ki nosijo njegov podpis. Umrl je v visoki starosti. Njegove relikvije so pozneje prenesli (ukradli) v Bari, kjer jih še danes častijo z velikimi slovesnostmi.
Vir: druzina.si