Rodila se je 16. maja leta 1834 v Castelnaudaryju v Franciji,
umrla je 7. junija leta 1889 v Parizu.
Zavetnica: nima posebnega patronata
Želja po pomoči, ki rodi redovno skupnost
Rodila se je v podeželski plemiški družini v Castelnaudaryju v Franciji. Pisala se je Soubiran. Stric kanonik Ludvik je poskrbel za njeno dobro vzgojo. Želela je postati redovnica. Pretresla jo je usoda beguncev, ki jo je spoznala v Gentu in po vrnitvi v domačem kraju skupaj s stricem ustanovila skupnost bratovščine begunk. Leta 1864 je ta sprejela obliko kongregacije z večnimi obljubami in dobila ime Družba Marije Pomočnice. Sestre so se posvetile duhovni in telesni skrbi revnih deklet v mestih. Družba se je lepo razvijala kljub vojni leta 1870. Tedaj pa je prišlo do nepričakovanih zapletov.
Pregnana iz lastne hiše
Leta 1868 je Marija Terezija kot predstojnica sprejela novinko, ki je kmalu kot Marija Frančiška de Borgia opravila redovne zaobljube. Bilo ji je že osemintrideset let in je obetala, da bo postala izjemna in duhovno razgibana članica kongregacije. Šele čez čas so ugotovili, da je bila po vseh pravilih poročena, zaradi česar so bile njene zaobljube neveljavne. Vendar je zmogla v kratkem dobiti na svojo stran vso kongregacijo. Prepričala je tudi ponižno mater de Soubiran, da je odstopila. Umaknila se je v zavetišče v Clermont-Ferrandu, kjer je živela v slabih razmerah. Celo izključili so jo iz kongregacije, ki jo je sama ustanovila. Ponižanja je voljno prenašala. Po njeni smrti (leta 1889) je prišla na dan resnica. Njena nasprotnica je zapustila redovno družbo in izginila. Skrbna preiskava je ugotovila njeno dvojno življenje, vrnila pa je dobro ime spominu Marije Terezije de Soubiran.
Vir: druzina.si