Rodil se jeokoli leta 560 v Damasku v Siriji,
umrl je 11. marca 638 v Jeruzalemu.
Zavetnik: nima posebnega patronata
Govornik, ki postane opat
Za Sofronijevo družino vemo samo, da so bili njegovi starši verni in so mu omogočili dobro izobrazbo. Najprej se je izšolal za govornika in bil učitelj govorništva, bil je tudi pesnik. Po posvečenju je sprejel službo opata v Teodozijevem samostanu blizu Jeruzalema, službo jeruzalemskega patriarha pa je opravljal od leta 634 do 638. Kot opat si je prizadeval za pravo spokorništvo in poglobljeno molitev, bil je odličen poznavalec cerkvenega nauka, zagret za pravovernost, učen, razgledan in človek velike bogoljubnosti.
Arabci obkolijo Jeruzalem
Sofronijeva velika zasluga je, da se je v njegovem času po velikih naporih in nasprotovanjih končala več kot tristoletna verska razprava in mnoge herezije, ki so se ob tem pojavile, o učlovečenem Bogu. Prav zato je tudi sprejel izvolitev za jeruzalemskega patriarha, saj je v tem videl božji klic braniti čiste verske resnice. Že v prvem letu njegove službe pa so v Palestino začeli vdirati muslimanski Arabci, zasedli najprej Betlehem, nato pa sčasoma obkolili Jeruzalem.
Dogovor s kalifom
Mesto se je moralo vdati, Sofronij pa je to prenesel s svetniškim dostojanstvom, tako da so ga spoštovali in občudovali celo Arabci. Kalif Omar je osebno prišel v Jeruzalem, da se je z njim dogovoril o predaji in pravicah kristjanov. Na njegovo prošnjo je kalif kristjanom dovolil živeti po svoji veri in opravljati pobožnosti po cerkvah. Pravijo pa, da je Sofronija vendarle tako zelo prizadela oskrunitev svetih krajev in gradnja mošeje na tempeljskem prostoru, da je kmalu od žalosti umrl.
Vir: druzina.si