Rodil se je leta 1428 v Hohenbadnu pri Baden-Badnu v Nemčiji,
umrl je 15. julija 1458 v Moncalieriju v Italiji.
Zavetnik: Badna, nadškofije Freiburg, Moncalierija, mladine in mož
Vzgojen za plemenitega grofa
Bil je drugi sin mejnega grofa Jakoba Badenskega in princese Katarine Lotarinške. Imel je še štiri brate. Otroštvo in mladost je Bernard II. preživljal v varnem in mirnem zavetju domačega gradu, v družini, kjer mu je bil že v zibelko položen blag, plemenit in pobožen značaj. Oče, mejni grof, ki je slovel po svojem zavzemanju za pravico in mir, in je bil razsodnik in zaupnik cesarja Friderika, ga je skupaj s še dvema bratoma vzgajal za svojega naslednika. Jemal ga je s seboj, da bi se čim bolj seznanil z opravili, ki ga čakajo, pozneje pa ga je poslal na dvor vojvode Reneja Anjouja, materinega sorodnika. Tu je Bernard svojo viteško fevdalno vzgojo in izobrazbo dopolnjeval z dvorno ter se tako izobrazil v svetovljana, obenem pa si izostril čut za dobro in slabo, za bistveno in nebistveno.
Branitelj pred Turki
Po smrti očeta je dobil severni del mejne grofije in si tam uredil življenje, a ne za dolgo. Ko so Turki leta 1453 osvojili Carigrad, je spoznal, da je njegova naloga obramba krščanstva pred pretečim turškim prodiranjem. Na dvoru Friderika III. je postal cesarjev tesni svetovalec, zaupnik in odposlanec. Njegovo glavno in odločilno poslanstvo pa je postalo pridobivanje evropskih knežjih dvorov in svobodnih mest za križarski pohod, s katerim bi rešili kristjane v donavskih deželah in zavarovali Evropo pred nadaljnjim turškim prodiranjem.
Vir: druzina.si