Sveti Ciprijan

Rodil se je okoli leta 200 oziroma 210 najverjetneje v Kartagini v Tuniziji v Severni Afriki,

umrl pa je 14. septembra 258, prav tako v Kartagini.

Zavetnik: Častijo ga kot zavetnika proti kugi, ker je v letih kuge (252–254) organiziral strežbo in nego kužnih bolnikov. Velja pa tudi za zavetnika Severne Afrike.

Škof v škofiji, ki jo je ustanovil sveti Pavel

Ciprijanov priimek (vzdevek) je bil Tascij. Rodil se je v ugledni in premožni poganski družini. Tu je prejel temeljito izobrazbo, v odrasli dobi pa je postal kristjan. Po končanem šolanju je postal priznan učitelj retorike (govorništva) in odvetnik v Kartagini. Po spreobrnjenju je opravil zaobljubo devištva, bil posvečen v duhovnika in izbran za škofa v domačem mestu. Kartagina je bila v Ciprijanovem času prestolnica latinske Afrike, škof v mestu pa je veljal za voditelja severnoafriške Cerkve.

Človek, ki je svojemu krvniku podaril denar

Po nekaterih izročilih naj bi bil prvi kartaginski škof Kreskens, učenec apostola Pavla, po drugih pa Epajnet. Ciprijana je krščanska občina za škofa izvolila leta 248. Pod njim je delovalo okoli 150 afriških škofov. Škofe v Kartagini viri omenjajo do začetka drugega tisočletja. V času cesarja Decija se je Ciprijan pred preganjanjem umaknil iz Kartagine, da bi lahko na skrivaj vodil svojo Cerkev; sledilo je izgnanstvo v mestece Kurubis, nato pa dokončna obsodba za časa cesarja Valerijana na smrt z mečem. Ciprijan si je sam zavezal oči in krvniku podaril 25 zlatnikov.

Vir: druzina.si