Rodila sta se v času okoli Kristusovega rojstva,
umrla sta 28. oktobra v 1. stoletju v Perziji.
Zavetnika: Juda Tadej je predvsem priprošnjik v hudih stiskah in brezupnih zadevah, Simon pa zavetnik barvarjev, strojarjev, usnjarjev, tkalcev, zidarjev, gozdnih delavcev in sekačev.
Bratranca, ki sta sledila Jezusu
Simon naj bi bil sin škrlatarja, po legendi je bil on ženin iz Kane Galilejske. Judov oče je bil Kleofa ali Alfej, brat sv. Jožefa, mati pa Marija, v sorodu z Jezusovo materjo. Imel je še dva brata, Jakoba mlajšega in Simeona, drugega jeruzalemskega škofa. Simon in Juda Tadej naj bi bila bratranca. V apostolskem zboru sta imela vsak svojega soimenjaka, zato je nujno, da jih med seboj ločimo po vzdevkih. Simonov soimenjak je bil prvak med apostoli, ki ga je Jezus sam preimenoval v Petra; Judov pa neslavni junak, izdajalec Iškarijot.
Na isti dan sta pretrpela mučeništvo
Gre za dva, lahko bi rekli, precej preprosta apostola: nikjer v Svetem pismu ne rineta v ospredje, tudi o njunem dejanskem življenju imamo le nekaj skopih podatkov. Judu nekateri pripisujejo avtorstvo kratkega Judovega pisma, a tudi tega ne moremo z gotovostjo trditi. Dolgo časa je bil pozabljen, njegovo češčenje pa se je obnovilo v zadnjih dveh stoletjih. Po številnih cerkvah vidimo njegovo podobo, pred katero verniki s prošnjo za uslišanje molijo posebno molitev k njemu. Evangelij naj bi oznanjal v Mezopotamiji, pozneje pa prišel v Perzijo, kjer naj bi ga duhovniki poganskega boga Mitre pobili do smrti. Na isti dan naj bi mučili in usmrtili tudi svetega Simona: na pol so ga prežagali z žago.
Vir: druzina.si