Rodil se je okoli leta 1175 na gradu Penjafort blizu Barcelone v Španiji,
umrl je6. januarja 1275 v Barceloni.
Zavetnik: Barcelone, Dortmunda, zidarjev, kamnosekov, kiparjev; priprošnjik proti kugi, priprošnjik izvedencev za cerkveno pravo
Obetaven pravnik
Bistremu, delavnemu in plemenitemu mladeniču Rajmundu se je po temeljiti izobrazbi obetala uspešna in bleščeča kariera na področju prava. V Bologni, kjer je doktoriral, si je uredil profesuro ter si kmalu s svojimi izvirnimi pogledi in metodami pridobil velik uspeh in ugled. Rajmund se je sicer med študijem pripravljal na duhovniški poklic, a se kljub temu še ni dal posvetiti.
Duhovništvo namesto bogastva in slave
V obdobju njegovega poučevanja je prišel v Bologno za pridigarja dominikanec Reginald Orleanski, prej učen francoski pravnik. S svojim oznanjevanjem je tako razvnel Bologno, da so mu kmalu sledili kar štirje akademiki. S težkim srcem se je po temeljitem premišljevanju in na pobudo barcelonskega škofa na koncu le odločil za duhovniški poklic. Zapustil je vseučilišče, se odrekel učenjaški slavi ter se vrnil v Barcelono.
Papežev osebni sodelavec
Zaradi glasu o njegovih sposobnostih ga je k sebi poklical takratni papež, postal je njegov svetovalec in spovednik, papež pa mu je zaupal tudi pomembno delo v Apostolski penitenciariji, kjer odločajo o posebno težkih vprašanjih in zadevah vesti. Tu je napisal številne pomembne spise, ki so vsebovali jasne smernice za spovednike. Sobratje so ga leta 1238 izbrali za tretjega vrhovnega predstojnika dominikanskega reda. V pokorščini je službo prevzel, a jo opravljal le dve leti.