Rodil se je 6. maja leta 973 v Hildesheimu v Nemčiji,
umrl je 13. julija leta 1024 v Groni pri Gottingenu, prav tako v Nemčiji.
Zavetnik: nadškofije in mesta Bamberg ter škofije in mesta Basel
Pred vsemi odločitvami v kraljestvu je najprej molil
Njegova prababica je bila kraljica sv. Matilda, oče pa bavarski knez Henrik Prepirljivec, ker se je uprl nemškemu cesarju Otonu II. Mati, hči burgundskega vojvode Konrada, je bila Gizela, prav tako je bilo ime tudi njegovi sestri. Po smrti rimsko-nemškega cesarja Otona III. so ga volilni knezi izbrali za njegovega naslednika, kronal pa ga je v Rimu papež Benedikt VIII. Nihče mu ne more oporekati njegovih vladarskih sposobnosti, Cerkev pa ga predvsem časti kot vladarja, ki je ves svoj vpliv in imetje zastavil za njeno dobro, ter kot moža globoke osebne pobožnosti, spokornosti in velikodušnosti. Vedno, v vseh pomembnih odločitvah, je iskal pomoči pri Bogu, saj je bil mož molitve, velik častilec Marije in svetnikov. Sam je vedno svoje kraljevanje imenoval “po božji milosti”.
Deviško življenje z ženo
Budno je skrbel za versko vzgojo in življenje svojih podložnikov ter sam prvi dal zgled v izpolnjevanju verskih dolžnosti. Bil je zelo naklonjen samostanom. Podpiral jih je gmotno, skrbel pa tudi za redovniško življenje: pobožnost, ponižnost, pokorščino. Lahko bi rekli, da sta z ženo kar tekmovala v svetosti; njun zakon je bil zelo srečen, čeprav nista imela otrok. Oba sta namreč že pred poroko sklenila, da bosta v zakonu živela deviško kot brat in sestra. Naši kraji mu niso bili neznani. Na ženino pobudo je freisinški škofiji podaril Stražišče pri Kranju in zemljo med Žabnico, Savo in Soro; briksenški škofiji pa Bled s širšo okolico med obema Savama.
Vir: druzina.si