Rodila se je 6. novembra 1813 v Brescii v Italiji,
umrla je 15. decembra 1855, prav tako v Brescii.
Zavetnica: svojega reda, lahko pa jo štejemo tudi za zavetnico bolniških strežnic
Materina prošnja
Že zelo zgodaj je Marija hudo zbolela, več dni je trpela in zdelo se je, da ji ni več pomoči. Takrat je njena mati sklenila, da bo molila k Bogu, naj njeni hčerki prizanese, v zameno k sebi pa vzame njo. Zelo kmalu je Marija ozdravela, mati pa je še istega leta zbolela in umrla.
Kljubovalnost očetu
Marijo je želel oče pri njenih 17 letih omožiti, vendar ga je rotila, naj jo pusti, da bi bila samska, saj je v sebi vedno čutila željo, da bi stregla drugim. Oče je njeni prošnji nazadnje le ugodil in Marija je lahko svoje življenje darovala za druge tako, da se je najprej posvetila skrbi za delavke v očetovem podjetju.
Smrtna bolezen
V Brescii je v tistem času izbruhnila kolera, njen oče ji je dovolil, da je pomagala bolnim. Tudi po koncu epidemije je želela še naprej streči bolnim, zato je kmalu ustanovila družbo Služabnic ljubezni, njihova glavna naloga je bila skrbeti za bolnike.
Izpolnitev želja
Dolgo se je trudila, da bi papež potrdil njen red, zato je leta 1850 odpotovala v Rim k papežu Piju IX., ta ga je dovolil in z veseljem sprejel njegovo delo.
Vir: druzina.si