Rodila se je 15. julija 1850 v Sant’Angelu pri Lodiju v Lombardiji v Italiji,
umrla pa 22. decembra 1917 v Chicagu v ZDA.
Zavetnica: izseljencev, emigrantov, bolnišničnih uslužbencev in sirot
Dotik Boga v mladosti
Frančiška je bila že od mladih nog nekaj posebnega. Kazala je zmožnosti, po katerih je daleč prekašala svoje vrstnike. Pri prejemu zakramenta svete birme pri sedmih letih je živo začutila navzočnost Boga, od tistega srečanja si je v življenju prizadevala, da bi služila le Bogu.
Odklonitev zaradi zdravja
Želela si je postati redovnica in tako podariti svoje življenje Bogu, vendar je večkrat doživela razočaranje, saj so jo zaradi njenega zelo slabega zdravja kar dvakrat odklonili. Zato je nekaj časa delovala kot učiteljica in vzgajala mladi rod. Kljub temu pa si je prizadevala, da bi v vsakdanjem življenju živela čim bližje Bogu, tako se je sama zaobljubila k deviškemu življenju.
Nesposobnost bogatih
Kmalu se ji je nasmehnila sreča, v mestu Codogno so na pobudo škofa in dveh premožnejših žensk ustanovili sirotišnico. Toda že zelo hitro je hiša prišla na slab glas zaradi slabega vodenja, tako je sirotišnici celo grozilo, da jo bodo morali zapreti. Takrat je škof prosil Frančiško, naj naredi red. Prevzela je vodenje ustanove, v kateri je sčasoma nastala cvetoča redovna družina.
Navdušenje papeža in širitev po svetu
Papež Leon VIII. je z navdušenjem sprejel Frančiško in potrdil njen red, začelo se je obdobje hitre rasti. Najprej je povsod po Italiji začela ustanavljati redovne hiše, potem pa je sledila svoji največji želji – misijonarstvu po svetu. Začela je v New Yorku, kjer je postavila sirotišnico in bolnišnico, nadaljevala pa v vseh večjih mestih vse do Južne Amerike. Ustanavljala je bolnišnice, šole, domove za najrazličnejše ljudi in pomagala priseljencem različnih narodnosti. Pri njenem nesebičnem delu in razdajanju ji je, podobno kot v Italiji, tudi v Ameriki sledilo veliko mladih žena in deklet.
Vir: druzina.si