Rodil se je leta 69 ali 70 v Smirni,
umrl je 23. februarja leta 155 ali 156, prav tako v Smirni v Turčiji, danes je to mesto Izmir.
Zavetnik: nima posebnega patronata
Za škofa ga je postavil apostol Janez
O njegovi starosti nimamo zanesljivih poročil, vemo le, da se je rodil v premožni družini in da je bil krščen že kot otrok. S svojo močno in globoko vero je bil zvest zagovornik čistega Kristusovega nauka in branilec krščanske edinosti. Bil je potrpežljiv in ljubezniv, znal pa je biti tudi odločen in strog.
Škofija v Smirni je ena izmed sedmih, ki jih omenja Janez v knjigi Razodetja in je bil za Efezom najpomembnejši škofovski sedež v Mali Aziji. Apostol Janez je Polikarpa okoli leta 100 imenoval za škofa. Več kot pol stoletja je vodil krščansko skupnost, ki je svojo avtonomijo ohranila do grško-turške vojne (1919–1922). Leta 1922 je bil skupaj s 374 duhovniki umorjen tudi zadnji metropolit Krizostom.
Mučeniška smrt
Polikarp si je zveneče nazive, ki so mu jih pripisovali: “mož, vreden največjega občudovanja”, “učitelj Azije in oče kristjanov”, več kot upravičeno zaslužil. Zvest Bogu in Cerkvi je vse svoje življenje dobesedno izgoreval za Boga in zaupano mu čredo. Bil je most med apostoli in mladimi krščanskimi občinami in odločen borec proti zmotam, ki so se pojavljale. Kako je bil priljubljen in spoštovan, se je pokazalo tudi ob njegovi mučeniški smrti, ki je pretresla kristjane daleč naokoli po vsej Aziji.
Polikarp je umrl kot dvanajsta in zadnja žrtev preganjanja, ki se je razdivjalo v Smirni. Ker ni hotel priznati cesarja za boga in prekleti Kristusa, ga je prokonzul obsodil na smrt. Hoteli so ga sežgati na grmadi, a ker nikakor ni zgorel, ga je rabelj zabodel, šele nato so truplo lahko sežgali.
Vir: druzina.si