Rodil se je leta 1588 ali 1589 v Križevcih na Hrvaškem,
umrl je 7. septembra 1619 v Košicah na Madžarskem, danes je to Slovaška.
Zavetnik: nima posebnega patronata
Že z dvanajstimi leti odšel od doma
Rodil se je v bogati in ugledni krščanski družini z vojaško tradicijo, njegov oče je bil v vojaški službi. Z dvanajstimi leti so ga starši poslali v jezuitsko gimnazijo na Dunaj, kjer je vstopil v Marijino kongregacijo, nato pa študij nadaljeval v Gradcu, ki ga je dokončal z doktoratom iz filozofije. Ker je bil nadarjen in med najboljšimi učenci, so ga predstojniki poslali v Rim v zavod Germanik, tu je doštudiral in 4. aprila 1615 so ga v lateranski baziliki posvetili v duhovnika. Sprva je duhovniško službo opravljal v domačih Križevcih, pozneje pa ga je ostrogonski škof poklical k sebi. Postavil ga je za profesorja in ravnatelja semenišča v Trnavi, pozneje pa ga imenoval tudi za ostrogonskega kanonika.
Obglavljen zaradi zvestobe in dela
Marko je pravzaprav najdlje preživel kot misijonar na Slovaškem, v deželi in v župnijah, kjer so imeli močan vpliv kalvinci. Ti so Marka sovražili. Kalvinizem je ena glavnih vej protestantizma. Njen začetnik je bil Jean Calvin, švicarski duhovnik, kalvinizem pa se je kmalu razširil po vsej Škotski, Franciji, Skandinaviji in na Nizozemskem. Za kalvinizem so značilne preproste cerkve brez okrasja. V njih sta dovoljena le molitev in petje. Zaradi uspehov v boju za pravo krščansko vero je postajal Marko vedno bolj trn v peti, zato so iskali priložnost, kako bi ga onesposobili. Tako so njega in dva tovariša obtožili požara v Košicah, jih prijeli in zaprli. Tri dni so bili brez hrane in vode, mučili so jih in zahtevali, da prestopijo v kalvinsko vero. Vsi trije so to zavrnili in bili zato po hudem mučenju 7. in 8. septembra obglavljeni.
Vir: druzina.si