Živel je v 5. stoletju v Franciji.
Zavetnik: kmetov in vinogradnikov
Neverjetno radodaren mladenič
Velja za enega najslavnejših škofov Francije, je patron kmetov in vinogradnikov in vremenski svetnik. Bil je dober človek. Že kot deček je podaril lepo novo obleko slepemu ubožcu, ki ga je v hudi zimi videl zmrzovati. Oče in mati ‒ premožna svobodna kmeta, oba usmiljena ‒ sta bila vesela in mu rada kupila drugo obleko. Ko so nekoč tujemu popotniku roparji vzeli konja, da ni mogel naprej, mu je Medard podaril konja iz očetovega hleva. Očetu se je zdela radodarnost le nekoliko prevelika. Ko so šli v hlev pa, tako pravi legenda, so videli, da ne manjka noben konj. Okrog Medarda se je spletel cel venec legend.
Škof kljub visoki starosti
Štirideset let je kot goreč in delaven duhovnik opravljal dušno pastirstvo. Bil je vnet pridigar, s svojim spokornim življenjem pa je bil najlepši zgled svetniškega duhovnika. Dohodke od posestev, ki jih je podedoval od staršev, je razdelil revnim. Ko je umrl škof v Vermandoisu, so ljudstvo in duhovščina soglasno hoteli imeti Medarda za naslednika, čeprav mu je bilo takrat že 73 let. Upodabljajo ga kot škofa v mašnem plašču in s palico, kako deli miloščino. Na nekaterih slikah je upodobljen z orlom, ki z razpetimi perutmi varuje svetnika pred dežjem.
Vir: druzina.si