Rodila se jeleta 1384 v Rimu v Italiji,
umrla je 9. marca 1440, prav tako v Rimu.
Zavetnica: ljudi, ki jih zasmehujejo zaradi njihove pobožnosti, žena, vdov, rimskih gospodinj, priprošnjica proti kugi in proti smrti otrok
V zakon oddana pri trinajstih letih
Rodila se je v plemiški rodbini Bussa de Leoni. Očetu je bilo ime Pavel, materi Jakobella dei Roffredeschi. Komaj trinajstletna se je poročila z mladim plemičem Lorenzom Ponzianijem in v zglednem ter ljubečem zakonu preživela štirideset let. Rodila je šest otrok, trije so umrli kmalu po rojstvu, hčerka Agneza pri petih letih, sin Evangelist pri devetih, tako da je starše preživel samo Janez Baptist. Frančiška je poleg skrbi za svojo družino in hišo vsak dan pomagala rimskim revežem, stregla bolnikom v bolnišnicah in bila vedno na voljo ljudem, ki so pri njej iskali pomoč in nasvet. Pri tem nikoli ni zanemarjala svojega duhovnega življenja, molitve in premišljevanja.
Ženska, zaradi katere je preživel Rim
Frančiška je želela že kot mlado dekle oditi v samostan, a ji domači tega niso dovolili. Pozneje se je kot oblatinja pridružila olivetanskemu redu (beli benediktinci) ter ustanovila žensko vejo “plemenitih oblatinj iz Tora de Specchi”. Skupnost se je posvečala karitativni dejavnosti, po moževi smrti pa je vanj leta 1436 vstopila tudi sama. V času, ko je v Rimu vladala velika zmeda, je Frančiška kot angel miru in ljubezni hodila po opustošenih rimskih ulicah in delila pomoč ter tolažbo. Njena dela usmiljenja so bili pravi čudeži, njene molitve in odrekanja pa so po splošnem prepričanju odločilno pripomogli h koncu cerkvenega razkola in krize v Cerkvi.
Vir: druzina.si