Sveta Terezija Deteta Jezusa

Rodila se je 2. januarja 1873 v mestecu Alençon na severu Francije v Normandiji,

umrla je 30. septembra 1897 v Lisieuxu v Franciji.

Zavetnica: Cerkev jo je razglasila za glavno zavetnico misijonov in drugo zavetnico Francije. K njej se zatekajo v vseh dušnih in telesnih zadevah, za priprošnjico jo imajo piloti, oboleli za tuberkolozo in aidsom, cvetličarji.

Deklica, ki se je zaobljubila Jezusu

Bila je najmlajša izmed devetih otrok v premožni družini urarja in draguljarja Ludvika Jožefa Stanislava Martina in Marije Celije Guérin. Sinova sta umrla kmalu po rojstvu, za njima v zgodnji mladosti še dve hčerki, ostalo jih je še pet. Oba starša sta v mladosti nameravala oditi v samostan, pa ju je božja previdnost izbrala za starše svetnici. S štirimi leti je izgubila mater. Oče se je nato preselil v Lisieux, da bi mu svak in svakinja pomagala pri vzgoji številne družine. Že tedaj je Terezija obljubila Jezusu, da mu ne bo odrekla nobene želje. Ob prvem obhajilu je zapisala: "Že davno prej sta se Jezus in Mala Terezija poznala in razumela drug drugega. Tiste dni pa najino srečanje ni bilo več bežen, razumevajoč pogled, ampak dušno zbližanje. Nisva bila več dva: Terezija je izginila, kakor izgine kaplja v morju."

Pogumno dekle, ki je odšlo k papežu

Postala je članica Marijine družbe in obljubila sveto devištvo. Zapisala je: "Napravimo iz src lepe vrtove, v katere bo prihajal naš Odrešenik, da se odpočije. Posadimo na teh vrtovih lilije čistosti, kajti device smo. Ne pozabimo, da je devištvo globok molk vseh zemeljskih skrbi, ne samo nepotrebnih, marveč sploh vseh skrbi." Ko je odšla v Karmel najstarejša sestra Pavlina, si je tudi ona želela oditi z njo, pa je bila premlada. Škof ni hotel narediti izjeme. Tedaj je poromala v Rim in prosila samega papeža Leona XIII. za sprejem. Ta jo je spet napotil k domačemu škofu, ki ji je zdaj odobril njeno željo, da je lahko vstopila h karmeličankam.  Njena svetost je globoko skrita v tem na zunaj tako preprostem življenju. Ponudila se je Jezusu za igračo, za žogo, da lahko počne z njo, kar hoče. Svoje življenje je opisala v knjigi Povest duše, ki so jo izdale tudi naše karmeličanke.

Vir: druzina.si