Rodila se je okoli leta 290 v Cezareji v Mali Aziji,
prav tam pa je tudi umrla, in sicer 6. februarja, predvidoma leta 304.
Zavetnica: nevest, cvetličarjev in vrtnarjev, pivovarjev, rudarjev, novoporočencev, porodnic; priporočajo se ji pri porodnih bolečinah, v revščini, v smrtnih stiskah, pri lažnih obdolžitvah
Letoda, ki je očarala cesarskega namestnika
Bila je hči krščanskih staršev, njen oče naj bi bil senator. V življenju je zvesto služila Bogu kot devica v čistosti, treznosti in nedolžnosti, veliko je molila in se postila. Kljub modrosti in lepoti je bila ponižna in je živela svetniško. O Dorotejini lepoti in svetosti je slišal tudi cesarski namestnik Fabricij (Sapricij). Ukazal jo je privesti in jo je zasliševal. Obljubljal ji je zakon in bogastvo, a ga je zavrnila.
Spreobrnjenje sester
Ker ni hotela darovati poganskim bogovom, ji je začel groziti in jo dal na natezalnico, nato pa jo je izročil sestrama Kristi in Kalisti, ki sta nedavno zapustili vero. Skušali sta jo prepričati, naj uboga Sapricija daruje in si tako reši življenje. Ni ju poslušala, pač pa jima je začela trkati na vest in govoriti o božjem usmiljenju, če se vrneta nazaj na pravo pot. Prepričala ju je, skupaj z njima molila za milost odpuščanja in ju spremljala na njuni poti v mučeništvo.
Cvetoče rože sredi zime
Med potjo na morišče je Doroteja nenehno izgovarjala ime svojega ženina Jezusa. To je slišal mlad poganski advokat Teofil, ki se je iz nje ponorčeval, naj mu pošlje (sredi zime!) iz rajskega vrta svojega ženina jabolka in rože. Doroteja mu je to obljubila. Na morišču se ji je prikazal deček, oblečen v škrlat, v roki pa je držal košarico s tremi jabolki in tremi rožami. Doroteja ga je prosila, naj jih podari Teofilu in tako izpolni njeno obljubo. Ta je sprejel dar in vero v Kristusa in tudi sam postal mučenec.
Vir: druzina.si