Rodil se je leta 1580 v kraju Wlodzimierz, danes Vladimir v Ukrajini, v njegovem času pa je bil pod poljsko oblastjo,
umrl je 12. novembra 1623 v Vitebsku v Belorusiji.
Zavetnik: ekumenistov, ekumenskega gibanja; eparhij Edmontona in Toronta ter Ukrajine
Na lastno željo je postal katoličan
Po rodu je bil Belorus, njegov oče Gavril Kunčević je bil mestni svetnik, materi pa je bilo ime Marina. Družina je bila pravoslavne vere. Jozafat je že v otroških letih živel bogoljubno življenje, v Vilni je dolga leta zahajal v samostansko cerkev in tam pomagal kot ministrant, pevec, bralec, cerkovnik. Na lastno željo je že v mladosti postal katoličan, menih in bil pozneje posvečen v duhovnika. Bil je goreč za sveto liturgijo, obenem pa neutruden delavec za cerkveno edinost, povezanost z Rimom, a ob zvestem ohranjanju vzhodnih navad.
Umorjen na krut način
Živel je zelo spokorno, nosil je spokorni pas, raševinasto srajco, vsak dan se je postil in bičal. Bil je goreč pridigar in spovednik, poln pastoralne gorečnosti. Rad je pomagal ubogim in skrbel za pouk katekizma med verniki.Leta 1604 je vstopil v ukrajinski red sv. Bazilija. Red bazilijancev sv. Jozafata, kakor se imenujejo, je mednarodni moški red papeškega prava, največji katoliški red bizantinskega izročila. Komaj triinštiridesetleten pa je, ker niso razumeli njegovih prizadevanj, postal žrtev nasprotnikov. Med pastoralnim obiskom v Vitebsku so ga na nedeljsko jutro, ko se je pripravljal na bogoslužje, kruto mučili in pobili s sekirami in meči.
Vir: druzina.si