Rodil se je leta 742 v mestu Zuilen blizu Utrechta v nizozemski provinci Frizija,
umrl pa je26. marca leta 809 v Billerbercku v Nemčiji.
Zavetnik: Kot svojega zavetnika ga častita zlasti münstrska in essenska škofija.
Študent stavbarstva
Rodil se je v imenitni frizijski družini očetu Tiagrimu in materi Liafburgi. Imel je še brata Gerburga in sestro Hildegrino, ki ju prav tako častimo kot svetnika. Najprej se je šolal v samostanski šoli v Utrechtu, nato pa v Yorku na Angleškem, kjer se je med drugim izučil v stavbarstvu, da bi znal zidati nove cerkve.
Pregnan v Rim
Po posvečenju je šel misijonarit med poganske frizijske rojake in sosednje Sase. Veliko jih je krstil, jih učil kmetijstva in novih obrti ter pozidal veliko cerkva in kapel. Njegovo delo pa je bilo uničeno z uporom, ki ga je zanetil poganski vojvoda Widukind. Šele ko je ta po osmih letih sprejel krščanstvo, se je na prošnjo Karla Velikega vrnil domov in nadaljeval misijonsko delo. Potem ko je bil pregnan, je šel Ludger najprej v Rim, nato k benediktincem v Monte Cassino in si tam za dve leti in pol nadel meniško obleko ter živel po njihovih pravilih.
Voditelj in graditelj škofije
Po vrnitvi v Frizijo in na Saško je začel na novo organizirati cerkveno življenje. Ustanovljena je bila škofija, ki je imela sedež v Mimigerdefordu v Vestfaliji. Tu je sezidal mogočen benediktinski samostan ter cerkev, ki je pozneje postala stolnica. Kraj se je po samostanu začel imenovati Münster. V škofa ga je 30. marca 805 posvetil kölnski nadškof Hildebold. Škofijo je vodil štiri leta. Ustanovil je škofijsko šolo za vzgojo duhovnikov, osebno obiskoval vse kraje v škofiji, ustanavljal župnije in zidal cerkve ter samostane.
Vir: druzina.si