Kaj si lahko človek želi več od materialne preskrbljenosti, blaženi Janez Ruysbroek je kljub plemiškemu rodu in ogromnemu bogastva v življenju iskal nekaj več. In to je našel pri Jezusu.
Pot do duhovništva
Blaženi Janez Ruysbroek se je rodil kot potomec kraljevskega viteškega rodu, tako je bil že od mladih let naprej učen v vseh omikah tistega časa. Njegova mati, zelo pobožna ženska, je skrbela, da je mladi Janez vedno bolj spoznaval bogastvo in dragocen dar vere.
Že zgodaj v mladosti, preden je dopolnil šest let, mu je umrl oče. Janez, ki je že v mladih letih začutil močen klic k duhovništvu, se je že pri 12 letih odpravil živet k svojemu stricu, ki ga je učil o vseh znanostih in predvsem o veri. Tudi njegova mati mu je nato sledila v Bruselj in vstopila v samostan. Kot sad materine in stričeve podpore ter molitve je bil mladi Janez posvečen v duhovnika leta 1318.
Delovanje v Bruslju
Kot duhovnik je v Bruslju zbiral vernike kar 25 let. Skupaj s svojim stricem je živel skrajno molitveno življenje, prva skrb vsakdana je bila, kako preživeti čim več časa z Gospodom v pogovoru.
V tistem času so se na ozemlju današnje Belgije začele širiti različne herezije o veri, predvsem prek različnih letakov, pisanih v domačem jeziku.
Janez je na krivoverstva odgovoril sam in s pomočjo svojega strica razširil versko resnico prek različnih tiskovin tudi v domačem jeziku ljudi. Tako je poskrbel za velik preskok iz latinščine v domačo govorico in s tem približal verske resnice in Boga prav vsakomur, ki je znal brati.
Klic k samoti
Kljub močnemu molitvenemu življenju si je želel še močnejše povezanosti z Bogom, zato se je leta 1334 odmaknil v odročno vasico Groeneedal. Toda tudi tu ni našel popolnega miru, že zelo hitro so se mu začeli pridruževati somišljeniki, ki so si prav tako želeli odmaknjenosti in živega odnosa z Bogom. Prav tako je mnogo vernikov iz bližnjih mest in vasi hodilo k njemu k spovedi in pogovorom. Zaradi tega je sklenil, da bo ustanovil samostan, da bo lahko čim bolje poskrbel za sobrate, ki prihajajo k njemu živeti.
Bogata jesen življenja
Kljub že visoki starosti se je v samostanu začel najbolj plodovit čas njegovega življenja, sam je bil postavljen za vodenje reda in skrb za novince.
Prav tako ga je doletela čast, da je postal kanonik v Bruslju in tako lahko močno vplival na način delovanje tamkajšnje cerkve. Tako je v tem času nastajalo vedno več duhovnega čtiva v domačem jeziku. V tem času je napisal tudi obširna dela, ki opisujejo lepoto notranjega odnosa z Jezusom in kako naravnati svoje življenje, da bi bilo čim bolj usklajeno z Božjim poklicem.
Rodil se je leta 1293 v soseski Ruysbroeck v Brabantu blizu Bruslja v Belgiji,
umrl je 2. decembra 1381 v samostanu v Groenendaalu, prav tako v Belgiji.
Izobrazba: Osnovno znanje je prejel v kapiteljski šoli v Bruslju, posebej pa se je odlikoval po poznavanju Svetega pisma in spisov cerkvenih očetov.
Dela: Napisal je številne knjige, spise in pisma. Nekateri naslovi: Kraljestvo ljubljenih, Knjiga o dvanajstih beginah, Duhovni šotor zaveze, Okras duhovne svatbe, O bleščečem se kamnu, Ogledalo večnega zveličanja, O sedmih stopnjah na stopnicah duhovne ljubezni, Knjiga o najvišji resnici …
Kreposti: Ves čas je veliko molil in premišljeval in kmalu postal voditelj duhovne elite brabantske prestolnice. Z vso ostrino in gorečnostjo je nastopal proti krivim naukom in zablodam v Cerkvi. Ljudem je skušal pomagati tudi s pisano besedo v domačem jeziku. Središče njegovega duhovnega življenja je bila evharistija.
Vir: družina.si