Rodil se je v 3. stoletju v Italiji,
umrl pa je okoli leta 303 v kraju Formia, ki je prav tako v Italiji.
Zavetnik: mornarjev, tkalcev in domačih živali
Rešitev iz ječe
Legenda o njem pravi, da je bil doma v sirski Antiohiji in že škof, ko se je pod Dioklecijanom začelo preganjanje kristjanov. Najprej se je Erazem umaknil v skrito votlino gore Libanon. Po vrnitvi v mesto so ga zgrabili, vrgli v ječo in ga z mučenjem silili k zatajitvi vere. Škof Erazem je junaško vse prestal in pričal za Kristusa. Vrnili so ga v ječo, od koder je bil čudežno rešen.
Škof, ki ostaja zvest v bolečinah
Čez čas se je pojavil v Sirmiju (Sremska Mitrovica) in tu spreobrnil množico poganov. Spet so ga zajeli in mučili, vendar ne usmrtili. Nadangel Mihael ga je znova rešil ječe in privedel v Formio, kjer je mirno umrl. Mornarji romanskih dežel so Erazma kot svojega nebeškega zavetnika upodabljali z vitlom, na katerem so navite vrvi na sidro. Na celini so te vrvi razlagali kot črevesje in menili, da so mu s sidrom iztrgali drobovje iz telesa. Zato je postal zaščitnik strugarjev, ki delajo vitle, in priprošnjik ob raznovrstnih bolečinah v črevesju. Ker so ga v libanonski votlini obiskovale divje živali, so se mu priporočali tudi za varstvo zoper živinsko kugo.
Vir: druzina.si