Rodila se je 6. oktobra 1888 v vasi Brendola v pokrajini Vicenza v severni Italiji,
umrla je 20. oktobra 1922 v Trevisu v Italiji.
Zavetnica: nima posebnega patronata
Počasna “gos”, ki je postajala vzornica v delu
Rodila se je v revni kmečki družini, njen oče Angelo ni bil prav nič “angelski”, saj je bil surovež in pijanec, zaradi katerega je družina veliko trpela. Aneta je imela še dva mlajša brata, eden je umrl zelo mlad. Pogum in tolažbo ji je dajala dobra mati in Jezus v zakramentu svetega Rešnjega telesa, ki ga je smela že kot otrok prejemati večkrat na teden. Ana Frančiška je imela zelo pomanjkljivo izobrazbo (tri razrede ljudske šole), imeli so jo za “počasno” in jo največkrat zmerjali z gosjo. Bila pa je pridna delavka, zato očetu ni bilo po volji, ko je izvedel, da odhaja v samostan. S šestnajstimi leti je namreč, na priporočilo domačega župnika, vstopila v samostan šolskih sester sv. Doroteje v Trevisu, ki so se imenovale tudi hčere sv. Srca Jezusovega in Marijinega.
Materinska ljubezen do prav vsakega
Za redovno ime si je izbrala imeni Marija Bertila. Bila je skromna in požrtvovalna. V samostanu so jo vključili v najrazličnejša opravila: najprej je delala v pralnici in pekarni, nato pa je bila pomivalka v kuhinji ter pri črpalki na ročni pogon. Sestre so jo zaradi njene preprostosti in neukosti prezirale, jo imele za neuporabno in ji nalagale najbolj umazana dela. Marija pa se nikoli ni pritoževala in vse potrpežljivo prenašala. Podobno je bilo z njo v bolnišnici v Trevisu, kamor so jo premestili. Sprva je delala v kuhinji, zaradi pomanjkanja pa jo je prednica morala premakniti na otroški oddelek, kjer pa se je kmalu pokazala njena karizma. Zdravniki in bolniki so bili nad njo navdušeni, saj nihče ni pokazal toliko poguma in prisebnosti pri težkih operacijah in nihče ni tako materinsko skrbel za otroke kot prav ona.
Vir: druzina.si