Rodil se je v3. stoletju v Mali Aziji,
umrl pa jeleta 316 v mestu Sebaste v Armeniji (današnja Turčija).
Zavetnik: zdravnikov, trgovcev z volno, čevljarjev, krojačev, mavčarjev, tkalcev; domačih živali in konj; k njemu se zatekajo po pomoč proti boleznim grla in drugim boleznim; za dobro spoved
“Mlad” škof
Sprva naj bi bil zdravnik, pozneje pa je, še mlad, postal škof v Armeniji v mestu Sebaste, v bližini katerega je bil po vsej verjetnosti tudi rojen. Pred hudim preganjanjem cesarja Licinija se je najprej zatekel v argejsko gorovje in tam živel v skalnati votlini. Tu so mu delale družbo divje živali, ki pa jih je škof s svojo milino in skrbjo ukrotil.
Zavestna odločitev proti begu
Pozneje, ko so mu bili preganjalci že na sledi in mu je Kristus v molitvi razodel, da je čas za mučeništvo, se je Blaž sam pustil prijeti in odvesti v ječo. Tam je pogumno, tudi z očitnimi čudeži, do zadnjega branil svojo vero. Cesarjev namestnik Agrikolaj ga je ukazal vreči v jezero, Blaž pa je vodo blagoslovil in se po njej sprehajal kakor po suhi zemlji.
Rešil življenje tik pred smrtjo
Znan je tudi njegov čudež, ko ga je na poti v mučeništvo neka mati prosila za svojega sina. Ta je požrl ribjo kost, ki je niso mogli spraviti iz grla. Trpel je silne bolečine. Sveti Blaž je nekoliko pomolil, dečka blagoslovil in ga ozdravljenega vrnil srečni materi. Sam pa je šel naprej v strašno smrt. Rablji so ga neusmiljeno tepli, potem pa trgali z železnimi grebeni. Naposled ga je dal sodnik obglaviti.
Blažev žegen
Ker je sveti Blaž fanta ozdravil bolečin v grlu, Cerkev na njegov god pri svetih mašah podeljuje Blažev žegen:
Mašnik najprej blagoslovi sveče, s katerimi blagoslavlja, s posebno molitvijo. Nato sveči, zvezani v obliki križa, približa grlu vsakogar, ki želi prejeti blagoslov. Podeli ga z besedami: “Na prošnjo svetega Blaža, škofa in mučenca, naj te Bog varuje bolezni v grlu in vsakega drugega zla. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.” Na te besede odgovorimo z amen.
Vir: druzina.si